Ivan Simič, davčni svetovalec in nekdanji direktor finančne uprave (Furs) v času dveh vlad Janeza Janše, se je lotil novega posla, tokrat na področju zdravstva.
Skupaj s Tomažem Drozgom, dolgoletnim direktorjem in lastnikom medijske skupine Adria Media, namreč načrtujeta gradnjo klinike za lepotno kirurgijo. Konec avgusta sta tako ustanovila podjetje Excellent, ki je registrirano za estetsko medicino. V njem ima največji lastniški delež Skupina Simič & partnerji. Preostala solastnika sta Tomaž Drozg in nepremičninska podjetnica iz Tržiča Barbara Štangar. Vsak od njiju ima v rokah približno četrtinski delež podjetja.
O projektu, ki ga načrtujejo, uradno ni mogoče izvedeti ničesar. "Ustanovili smo skupno podjetje. O podrobnostih še ne želim govoriti. Več bo znanega v prihodnjih mesecih," nam je včeraj dejal Ivan Simič. Podobno redkobeseden je bil Drozg. "Še mnogo prezgodaj je za kakršenkoli komentar, ker smo še v povsem začetni fazi načrtovanja projekta," je poudaril.
Preberite še:
Čakalne vrste bodo trem vplivnežem prinesle milijone
Kdo so partnerji pri kliniki
Simič se do zdaj ni pojavljal pri projektih, povezanih z zdravstvom. Je večinski lastnik Skupine Simič & Partnerji, ki ima za skoraj milijon evrov premoženja v nepremičninah in finančnih naložbah. Lani je ustvarila kar 314.000 evrov čistega dobička. Pod Janševo vlado je vodil strateški svet za debirokratizacjo, še vedno pa je član nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Do zdaj je Simiča najbolj zanimalo področje športa. Leta 2015 je recimo z več partnerji in nogometnim društvom Ilirija 1911 ustanovil skupno podjetje, s katerim so želeli klub vrniti na pota stare slave. Iz projekta se je pozneje umaknil, zdaj pa je nogometnega drugoligaša prevzela skupina vlagateljev na čelu s teniškim igralcem Aljažem Bedenetom.
Drugače je z Drozgom, ki že ima izkušnje z naložbami v zdravstvu. Njegovo podjetje Mea diagnosis je namreč razvilo mobilno aplikacijo Moja diagnoza, ki ponuja opise bolezni in zdravstvenih težav, simptome in nasvete za samopomoč. Partnerja pri projektu sta bila Dorijan Marušič, nekdanji minister za zdravje v času vlade Boruta Pahorja, in kardiolog Boris Krajačič. Leta 2020 sta iz podjetja izstopila.
Preberite še:
Po sledeh zamenjave pacientov v celjski bolnišnici
Drozg tik pred prodajo Adria Medie Šolaku
Načrti za gradnjo klinike časovno sovpadajo s prodajo Adria Medie. Konec lanskega leta je prevzem Drozgove družbe pred Agencijo za varstvo konkurence (AVK) priglasila skupina United Group, ki je v lasti srbskega milijarderja Dragana Šolaka. Po naših informacijah so pogovori o transakciji v zaključni fazi.
Vmes je Šolakova skupina, ki ima v Sloveniji že v lasti telekomunikacijskega operaterja Telemach in spletni portal N1, že postala ekonomska lastnica Adria Medie. Na lastniških deležih Tomaža Drozga je namreč vpisala tri hipoteke v skupni vrednosti več kot 1,6 milijona evrov. Promet Adria Medie se je sicer v zadnjih letih skrčil zaradi epidemije covid-19 in ukinitve tiskane izdaje revije Playboy. Družba, ki ima v lasti spletni portal Metropolitan, in več revij (Cosmopolitan, Story, Elle, Avtomagazin), se je praktično v celoti preusmerila v digitalne kanale.
Precej manj je javno znanega o Barbari Štangar, tretji partnerici pri projektu klinike. Je direktorica podjetja Mikona iz Tržiča, ki se ukvarja z prodajo farmacevtskih in medicinskih izdelkov. Njegov lastnik je Ignac Drašković, nepremičninski poslovnež, ki ima v lasti več gradbenih podjetij na Hrvaškem. V javnosti je bil pred leti znan kot delodajalec Pavleta Kodra, nekdanjega finančnika Elana, ki je bil direktor in prokurist treh Draškovićevih podjetij. Leta 2014 je bil Koder zaradi več kaznivih dejanj na prvi stopnji obsojen na enotno kazen sedmih let zapora.
Barbara Štangar in Ignac Drašković sta pred leti poslovno sodelovala tudi z Ivanom Simičem. Ta je namreč leta 2004 postal manjšinski solastnik Draškovićevega podjetja Dina, ki ga je vodila Barbara Štangar. Iz podjetja se je umaknil po tem, ko je v času prve Janševe vlade postal direktor Fursa.
Preberite še:
Nekdanji češki premier kupuje ogromno zemljišče v Ljubljani
Estetska medicina v Sloveniji cveti
Estetska medicina je sicer ena od najhitreje rastočih panog pri nas. V zadnjih letih se v Sloveniji strmo povečuje tako število opravljenih lepotnih operacij kot tudi ponudnikov. "Ljudje urejenost čedalje bolj povezujejo tudi z uspešnostjo, hkrati pa so tudi lepotni posegi čedalje bolj cenovno dostopni, še posebej v zadnjih letih, ko imamo mnogo možnosti za plačila na obroke," je v svojem zadnjem blogu pojasnil Matic Fabjan iz Estetike Fabjan, največje klinike za lepotne posege pri nas.
Zanesljivih uradnih statistik o številu lepotnih posegov pri nas ni. Po Fabjanovih besedah sta med njimi prevladujoča povečanje prsi in dvig prsi, za katerega se odloči vse več žensk. Številka se samo v Sloveniji meri v tisočih na leto. To se pozna tudi na prometu slovenskih klinik, ki skupaj že presega deset milijonov evrov in se naglo povečuje. Praktično vse ustvarjajo tudi visoke dobičke. Na vsak evro prometa ustvarijo najmanj 10 ali celo 20 centov čistega dobička.
Največji in najuspešnejši med njimi so Estetika Fabjan (2,5 mio evrov prihodkov), Estetika Onisak (2,4 mio evrov), Medart (2 mio evrov), Estetika Testen (1,3 mio evrov), Medved Višnjar (900 tisoč evrov), Estetika Omnia (585 tisoč evrov) in Urbana Estetika (355 tisoč evrov). Zaradi velikega povpraševanja se na trgu pojavlja tudi vedno več ponudnikov, ki posege opravljajo na črno. Pri teh prevladujejo zdravniki iz tujine. Posamezne storitve naj bi izvajali tudi ljudje, ki za kaj takega nimajo zdravniške izobrazbe.
