V Sloveniji je skoraj 19.000 varovancev domov za starejše in socialno-varstvenih zavodov. Med drugim valom epidemije novega koronavirusa se jih je do 7. decembra okužilo že 7.711 ali enainštirideset odstotkov vseh. Med petimi varovanci domov sta se tako v povprečju okužila že dva.
To je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o okužbah in smrtih v domovih za starejše in socialno-zdravstvenih zavodih, ki smo jih v uredništvu necenzurirano.si pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Od ministrstva za delo smo jih zahtevali pred tremi tedni, ko smo analizirali, kaj vse je šlo narobe pri obrambi domov za starejše pred virusom. Podatki razkrivajo, kako silovito je epidemija udarila po najranljivejši skupini prebivalstva. V Sloveniji tako praktično ni več doma za starejše, ki bi se izognil virusu. Do 7. decembra so okužbe zabeležili v 96 domovih in zavodih.
Do 29. novembra je umrlo že 718 stanovalcev domov za starejše, obolelih s covid-19. To je več kot polovica vseh smrti v državi zaradi epidemije do tega datuma. Podrobnejših podatkov o umrlih za razliko od nekaterih drugih držav v Sloveniji še ni mogoče dobiti. Na NIJZ napovedujejo, da bodo analizo glede osnovnega vzroka smrti pri umrlih osebah s potrjeno okužbo opravili v prvi polovici naslednjega leta. Iz podatkov, ki smo jih pridobili, je tako mogoče ugotoviti le, v katerih domovih so prebivali umrli.
Preberite še:
Kdo bo odgovarjal za tragično bilanco epidemije
V Podravju in Pomurju slabše kot v osrednji Sloveniji
Največ varovancev, 41, je umrlo v Domu upokojencev Ptuj, ki je od 20. julija zabeležil 249 okužb. Umrl je vsak šesti varovanec, ki se je okužil. Dom ima v petih enotah 713 postelj, pri čemer sta se v enoti v Kopru okužila le dva varovanca, umrl pa eden. 38 ljudi je umrlo v domu v Loki pri Zidanem mostu, kjer so se okužbe zaradi zastarelega prezračevalnega sistema bliskovito širile. Med 221 varovanci se jih je okužilo 156, torej 71 odstotkov. To je največji delež med vsemi večjimi domovi.
Po skupnem številu smrti sledijo domovi v Novem mestu (37), Grosupljem (26) in Novi Gorici (22). V Centru slepih in slabovidnih v Škofji loki je do 29. novembra umrlo 21 varovancev, dva manj pa v domu v Rakičanu, kjer so skupaj zabeležili 252 okužb. Po podatkih NIJZ so imeli največje skupno število okužb, 302, v Domu Danice Vogrinec v Mariboru, kjer imajo sicer več kot 800 postelj.
Kaj nam povedo ti podatki? Najprej, virus je huje udaril po domovih za starejše v regijah s slabšo epidemiološko sliko. Ko se razširi v lokalni populaciji, ga je domala nemogoče zadržati pred vrati domov. V podravski in pomurski regiji se je tako v povprečju okužil vsak drugi stanovalec, v osrednjeslovenski regiji, kjer so razmere že nekaj časa najboljše, pa "le" vsak tretji, čeprav imajo tam daleč največje število postelj. Tudi na Gorenjskem, kjer je bilo na začetku drugega vala daleč največ okužb, je delež okužb v domovih po zadnjih podatkih skoraj enak kot v osrednjeslovenski regiji, a imajo tam tudi najvišji delež smrti. Največ, 58 odstotkov stanovalcev, se je okužilo v treh domovih na Koroškem.
Preberite še:
Janševa vlada, sedi, ena! To so vse napake pred drugim valom
Ključ: ločene rdeče cone in hitri testi
Drugo opazno dejstvo je, da so se domovi, v katere je virus vdrl v prvem valu epidemije, z njim na podlagi pridobljenih izkušenj v drugem valu spopadali neprimerno bolje. V domu v Šmarju pri Jelšah, nekdanjem "slovenskem Wuhanu", so tako od 20. julija zabeležili "le" dvanajst okužb, v Metliki pa prvo šele konec novembra, ko so iz negovalne bolnišnice v Sežani sprejeli prvega okuženega stanovalca.
Podatki in izkušnje kažejo, da je bil boj z virusom lažji za domove, ki so imeli na voljo ločene objekte, v katero so lahko preselili okužene stanovalce. Domovi, ki teh prostorov niso imeli, so jo odnesli veliko slabše, a za to niso bili krivi sami. Vlada je namreč šele 24. oktobra s petim proti korona paketom (PKP5) domovom omogočila pravno podlago za povračilo stroškov za najem potencialnih nadomestnih lokacij: hotelov, zdravilišč, telovadnic in drugih objektov. A takrat je bilo za večino že prepozno, saj je bila epidemija v polnem razmahu.
Ob pomanjkanju učinkovite krovne državne obrambe je tako veliko odvisno tudi od discipline osebja v domovih, sreče, strukture stanovalcev domov in iznajdljivosti vodstev. V Metliki so si za razkuževanje skupnih prostorov, v katerih se gibajo stanovalci, izposodili robota, v Domu Petra Uzarja v Tržiču pa si pomagajo s hitrimi testi, s katerimi želijo pravočasno zaznati virus in omejiti njegovo širjenje. V drugem valu so imeli le 36 okužb, v nedeljo pa tretjo smrt. Že več kot teden dni so odprti za obiskovalce.
"Ko je vlada v začetku novembra odločila, da se bo testiralo samo še tiste s simptomi in ne več vseh, ki so bili v stiku z okuženimi, smo razmišljali, kaj narediti," pojasnjuje vršilec dolžnosti direktorja Urban Bole. Vedeli so, da največjo nevarnost predstavljajo okuženi zaposleni, ki ne kažejo simptomov. "Zato smo šli v nabavo hitrih testov. Izkazalo se je, da so zelo zanesljivi. Testirali smo zaposlene in tudi študente ter še pravočasno odkrili okoli deset asimptomatskih okužb," je dodal Bole.
Preberite še:
Kako je Slovenija postala novi Bergamo #infografika
Spodaj so podatki o številu okuženih in umrlih v drugem valu po domovih v posameznih regijah:
