"Smo na poti v Bergamo," je v začetku meseca, ko so nove okužbe z covid-19 dosegale rekordne številke, napovedal kirurg dr. Erik Brecelj. Javnost je posvaril, da bi se lahko v Sloveniji zgodila še večja katastrofa, primerljiva s severno Italijo.
Teden dni pozneje smo že tam. Številke o dnevno umrlih, ki prihajajo iz slovenskih bolnišnic in domov za starejše, so primerljive ali celo že višje od tistih iz Italije konec marca in v začetku aprila, ko je bilo tam najhuje. Pri nas je samo v zadnjih sedmih dneh življenje izgubilo več kot 190 ljudi, kar preračunano na 60-milijonsko Italijo pomeni več kot 5800 smrti. Dejansko je tam v najbolj črnem tednu prvega vala umrlo 5900 ljudi.
A odziv javnosti je danes drugačen. Če so bile spomladi vse oči sveta uprte v katastrofalno dogajanje na severu Italije, od koder so prihajale fotografije vojaških tovornjakov, ki ponoči odvažajo trupla, je Slovenija danes le ena od mnogih evropskih držav, ki se spopada z drugim valom. Toda s pomembno razliko. V zadnjem tednu dni smo se po dnevnem številu smrti na milijon prebivalcev prebili v sam vrh Evrope in s tem tudi sveta. Pred nami sta le še dve državi: Belgija in Češka. Tesno za nami pa Madžarska in Poljska.
Kaj je šlo narobe, kdaj smo zašli na napačno pot in kdo je odgovoren za to, da smo se iz države, ki je še junija slavila zmago nad epidemijo z enim najnižjih številom žrtev, prelevili v državo z eno najslabših epidemioloških slik?
Preberite še:
Izgubljamo bitko za naše očete, mame, dedke in babice #infografika
Na Češkem in v Sloveniji enaka zgodba
"Vsi so hvalili njihove hitre in učinkovite ukrepe v boju s krizo v prvem valu. Sedem mesecev pozneje imajo rekordno število novih okužb. Ljudje so utrujeni od pandemije. V trenutku, ko so postali zaverovani sami vase, so jim stvari ušle izpod nadzora. Nekaj tednov nazaj je bila velika večina države obarvana v zeleno. Danes je v celoti rdeča."
S temi besedami je dogajanje konec oktobra opisal novinar britanskega BBC Rob Cameron. Vendar ni govoril o Sloveniji, temveč o Češki, ki zdaj postaja najhujše žarišče covid-19 v Evropi. Češka vlada se je odzvala prepozno in stroge ukrepe uvedla šele po tem, ko ji je število novih okužb ušlo izpod nadzora. Enako ugotavlja sociologinja Olga Löblová z Univerze v Cambridgeu. "Vlada ni pripravljena pojasniti svojih političnih odločitev. Ali to počne zavestno, ali pa zato, ker upa na samodejno izboljšanje razmer, bo predmet parlamentarnih in kazenskih preiskav," je opozorila na neodvisnem blogu The Conversation.
Dogajanje na Češkem je na las podobno Sloveniji. Enake so tudi posledice. Janševa vlada je sredi oktobra posegla po "težkem" orožju in uvedla stroge ukrepe za zajezitev širjenja okužb. A je danes jasno, da so bili sprejeti prepozno in že v času, ko je epidemija ušla izpod nadzora.
Preberite še:
Janševa vlada, sedi, ena! To so vse napake pred drugim valom
V oktobru število okužb eksplodiralo
Janševa vlada žanje, kar je sejala. Ko je spomladi zamenjala dva neposlušna direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je dala zdravstveni stroki jasno vedeti, kdo bo imel pri vodenju epidemije glavno besedo. Od takrat je Janša večkrat prišel v navzkriž s svojimi najožjimi sodelavci, zadolženimi za boj s covid-19, najbolj izrazito z ministrom za zdravje Tomažem Gantarjem.
Še v sredini avgusta, ko je Slovenija zaradi povečanega števila uvoženih okužb zaprla meje s Hrvaško, je bilo aktivnih primerov okužbe s covid-19 manj kot 500, v bolnišnicah pa okoli 20 ljudi. Razmere so se zares začele slabšati v začetku septembra. Ko so se po koncu počitnic odprle šole in vrtci, se je število hospitaliziranih več kot podvojilo. Sledil je razmah epidemije.
16. oktobra je vlada prepovedala prehajanje med regijami, vse prireditve, tudi verske obrede, zapovedala nošenje zaščitnih mask na prostem in nato zaprla še gostinske obrate. Toda bilo je že prepozno. Aktivno število okuženih je strmo raslo in takrat že preseglo 6.000. Število hospitaliziranih se je v dveh tednih skoraj potrojilo in doseglo 240. Ukrepi, ki jih je Janševa vlada stihijsko sprejemala iz dneva v dan, niso zaustavili naglega širjenja virusa. Zaradi novega režima testiranja, ki so ga uvedli v prejšnjem tednu, je glavni pokazatelj razvoja epidemije število ljudi v bolnišnicah oziroma na intenzivni negi. Včeraj jih je bilo že 1171 oziroma 196. Nič ne kaže, da bi se številka zaustavila.
Strmo se povečuje tudi število smrti. 30. oktobra jih je bilo prvič več kot 20, vsega skupaj pa je v devetih mesecih umrlo že 605 ljudi. S tem se je Slovenija prebila med štirideseterico najslabših držav. Z več kot tristo primeri smrti na milijon prebivalcev že krepko presegamo povprečje sveta (163). Zanimivo, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) za Slovenijo beleži precej nižje številke, okoli 400. Toliko jih je dejansko umrlo le v bolnišnicah, medtem ko domovi za starejše in drugi zaradi kaosa ažurno ne sporočajo števila umrlih Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Preberite še:
Janša je kriv, a ni edini #kolumna
Kaj je botrovalo razmahu epidemije
Za to, da je oktobra v Sloveniji prišlo do drastičnega poslabšanja epidemioloških razmer, je več razlogov. Prvi in verjetno tudi najpomembnejši je ta, da jo je Slovenija v prvem valu dobro odnesla, a se iz tega ni naučila ničesar. Za razliko od nekaterih drugih držav pri nas nismo doživeli ničesar podobnega italijanskemu scenariju. Zaradi hitrega zaprtja države je ostalo le pri grožnjah in napovedih o visokem številu smrtnih žrtev. Na ulicah smo tedne poslušali, da nihče ne pozna nikogar, ki bi zbolel za novim koronavirusom.
Tudi zato so jeseni, ko so se zaradi pritiska gospodarstva odprle šole in vrtci, mnogi kljub znakom okužbe hodili v službo in tam okužili precejšnje število ljudi. Pomemben del krivde za to je tudi na ministrstvu za zdravje, kjer so že od začetka z velikimi zamudami izdajali karantenske odločbe. Kadrovskih okrepitev z drugih resorjev, ki bi pomagale pri odločbah, niso dobili. Zaposleni, posebej v proizvodnji, v strahu izgubo službe niso želeli ostati doma. Med okuženimi je tudi veliko število zdravstvenega osebja, v nekaterih bolnišnicah je bolniško odsotnih že okoli petina vseh zaposlenih.
Izjemno visokega števila žrtev ne moremo pripisati temu, da se ljudje ne bi držali ukrepov, temveč je posledica dogajanja v domovih starejših občanov. Prejšnji mesec je umrlo kar 118 oskrbovancev, torej kar štirje na dan. Skoraj vsak dan prihajajo novice o novih izbruhih. S pojavom virusa se srečujeta kar dve tretjini domov. Udaril je torej po starejših od 65 let, po najbolj ogroženi skupini prebivalstva, ki bi jo morala vlada najbolj zaščititi. A je ni.
Kaj v naslednjih dneh čaka Pomurje?
Napovedi ministra za zdravje Tomaža Gantarja niso optimistične. Včeraj je opozoril, da še naprej opažajo visok delež, kar četrtino pozitivnih testov, največji problem pa ostaja naraščanje števila okužb med starejšimi, pri katerih je največje tveganje zapleta pri zdravljenju. Prihaja do novih žarišč po domovih za starejše, medtem ko se tam, kjer že imajo okužbe, razmere še zaostrujejo.
Nič bolje ne kaže v bolnišnicah. Iz nekaterih že več dni sporočajo, da nimajo več prostih postelj za covid bolnike in da jih pošiljajo drugam. Tako je v Murski Soboti, kjer dodatno težavo povzročajo okužbe med zaposlenimi. Od 1136 zaposlenih je kar 83 okuženih s covid-19, vsega skupaj pa jih je bolniško odsotnih že dvesto. Vse to skupaj s pomanjkanjem vedno bolj izčrpanega kadra in prostora v drugih večjih bolnišnicah v okolici ni dobra popotnica za naslednji teden, ko naj bi število hospitaliziranih doseglo vrhunec.
Kot kaže, bo najhuje ravno v Pomurju, ki je sredi oktobra prešlo na seznam rdečih regij. V zadnjih dneh so v več tamkajšnjih občinah zaznali močno povečano število okužb, kar pomeni, da se bo z zamikom povečalo tudi število hospitalizacij. Pomurska regija je druga najslabša v državi in ena redkih, pri kateri se krivulja okužb ni obrnila navzdol. Po zadnjih podatkih imajo že 1482 aktivnih okužb na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo, na Gorenjskem, ki je najslabša regija, jih je le še 1584, v osrednjeslovenski regiji pa okoli 1078, kar je pod povprečjem države.
"Še vedno smo na zelo dobri poti v Bergamo," je konec oktobra zaskrbljeno ugotavljal tudi dr. Marko Pokorn, strokovni direktor pediatrične klinike. Dva tedna pozneje smo kot država že tam.
