Bivši graditelj Stožic državi dolguje sedem milijonov. Spet želi, da mu jih odpišejo.

Pred slabim desetletjem je zaradi gradnje projekta Stožice bankrotiralo gradbeno podjetje Gradis Skupina G. V istem času je v osebnem stečaju končal tudi njegov direktor Uroš Ogrin. Ta želi zdaj sodišče vnovič prepričati, naj mu oprosti plačilo več kot sedmih milijonov evrov dolga do države, a je pri tem naletel na oviro. 

Okrožno sodišče v Ljubljani bo namreč danes odločalo o ugovoru zoper predlagani odpust Ogrinovega dolga, ki ga je vložila njegova stečajnega upraviteljica Jožica Vindiš. "Ugovor sem dala zaradi kršitev zakona," je za necenzurirano.si v kratkem pogovoru potrdila upraviteljica, ki zaradi varovanja postopka več informacij ni želela razkriti. Tudi Ogrin na naša vprašanja včeraj ni želel odgovarjati.

Toda po naših informacijah upraviteljica odpustu dolga do države nasprotuje, ker Ogrin še danes uporablja pomemben del svojega premoženja, ki ga je tik pred osebnim stečajem prenesel na podjetja, katerih lastništvo se konča v davčnih oazah. Na ta način ga je umaknil pred upniki. 

Gre za nepremičnine v Ljubljani in na Gorenjskem, ki so po podatkih geodetske uprave (Gurs) skupaj vredne več kot 1,6 milijona evrov. Na vseh pa imajo Ogrin in njegovi ožji sorodniki vpisano pravico do dosmrtne uporabe.

Upraviteljica je ugovor vložila 30. aprila, torej na dan, ko bi se moralo končati preizkusno obdobje v osebnem stečaju, po katerem bi bil Ogrin dokončno rešen milijonskih dolgov. Le nekaj tednov pred tem je višje sodišče v Ljubljani razveljavilo oprostilno sodbo v zadevi parkirišča v Stožicah, v kateri je Ogrin eden od obtoženih. Specializirano državno tožilstvo je zanj v tej zadevi zahtevalo tri leta in sedem mesecev zaporne kazni.

Kaj se je torej dogajalo v osebnem stečaju Uroša Ogrina, nekoč vplivnega direktorja v domačem gradbeništvu? In do kakšnih zlorab naj bi prišlo?

Preberite še:
Od osebnega stečaja do elitnega stanovanja v Schellenburgu

Kako je Ogrinov dolg postal skrb države 

Ogrinovo podjetje Gradis Skupina G je pred leti v Ljubljani sodelovalo pri številnih velikih projektih občine, ki jo vodi Zoran Janković. Postalo je tudi eden od glavnih partnerjev pri projektu Stožice. Ogrin je bil takrat direktor podjetja Grep, ki sta ga ustanovila Gradis Skupina G in Energoplan. To je pri državnih bankah najelo 115 milijonov evrov visoko posojilo, ki ga nikoli ni vrnilo, finančne težave pa so ga pozneje potopile. Enako kot Gradis Skupino G. 

Banke, ki so nasedle v projektu Stožice, so se odločile lotiti Ogrina, ki je osebno jamčil za del posojil. Leta 2015 so zoper njega sprožile izvršbe, pred katerimi se je Ogrin leta 2016 skušal rešiti z vložitvijo predloga za začetek osebnega stečaja. 

Glavno vlogo pri tem je imela Factor banka, ki je leta 2016 prešla pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. To je pomenilo, da je Ogrinov dolg postal breme države. Ker je bilo v Ogrinovi stečajni masi le za slabih 200 tisoč evrov nepremičnin in drugega premoženja, se je dolgo časa zdelo, da bo ta ostala brez večine poplačila.  

Preberite še:
Odpisali so mu milijonski dolg, zdaj gradi vilo v Portorožu

Ko je projekt Stožice nasedel, se je Ogrin znebil premoženja

Toda nato je Ogrinu padel v vodo prvi poskus odpusta milijonskih dolgov, ki ga je zahteval aprila 2016. Razlog: kot je stečajna upraviteljica pojasnila sodišču, v notarsko overjenem poročilu o stanju Ogrinovega premoženja ni bilo stanovanja v Ljubljani. Ogrin se je pozneje branil, da so mu poročilo pripravili pravniki, ne on sam, a mu sodišča ni uspelo prepričati.

Odpust obveznosti je Ogrin ponovno zahteval aprila 2024. Sodišče mu je najprej določilo dveletno preizkusno dobo, nato pa jo je na njegovo prošnjo skrajšalo za polovico. 30. aprila letos bi tako moral biti dokončno rešen vseh dolgov, a je temu ponovno nasprotovala stečajna upraviteljica.

Ta je namreč že pred časom ugotovila, da Ogrin tudi med osebnim stečajem skriva premoženje pred upniki "s pomočjo slamnatih lastnikov in direktorjev". Njegovo umikanje se je začelo leta 2011, ko je postalo jasno, da ni dovolj denarja za dokončanje trgovskega dela Stožic. Neplačani podizvajalci so s tovornjaki protestirali pred kompleksom. Pojavili so se tudi očitki o nepravilnostih pri porabi evropskega denarja in sumu kaznivih dejanj.

Preberite še:
V ozadju nakupa dvorca bankrotirani konzul, ki državi ni plačal 340.000 evrov davkov

Nepremičnine končale v verigi podjetij iz davčnih oaz

Ogrin je tedaj lastništvo družinske hiše v Ribčevem Lazu v Bohinju in še eno, več kot 300 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Ljubljani, prenesel na podjetji Uta in Savol. Ti sta kmalu zatem končali v rokah podjetij s sedežem v Veliki Britaniji, ki imata lastnike iz ameriške davčne oaze Delaware.

Ogrin je v postopku zatrjeval, da novih lastnikov ne pozna. Toda iz javno dostopnih virov je razvidno, da se za britanskimi podjetji skrivajo glavni akterji razvpite afere Orion na čelu z Barbaro Podlogar. Ti so bili znani kot tako imenovani pogrebci podjetij, več slovenskim poslovnežem pa so pomagali pri prenosu premoženja v tujino, zaradi česar so si prislužili vrsto kazenskih ovadb. 

V nabiralniku v Londonu končalo tudi premoženje Gradisa G

 Kljub vsemu stečajna upraviteljica domnevno spornega prenosa Ogrinovega premoženja nikoli ni mogla izpodbijati. Od trenutka, ko so bile nepremičnine prodane, do vloženega predloga za začetek osebnega stečaja, je namreč že minil triletni zakonski rok izpodbojnosti teh poslov.

Na podoben način je brez premoženja še pred stečajem ostalo tudi podjetje Gradis Skupina G. Ljubljanski gradbinec je namreč leta 2013 v nenavadnih okoliščinah izgubil eno izmed najpomembnejših odvisnih družb Gradis – Consult, ki je imela za kar devet milijonov evrov premoženja. Njen lastnik je postalo podjetje v lasti poštnega nabiralnika iz Londona.