Med novimi stanovalci soseske Schellenburg, kjer so cene dosegale 10 tisoč evrov na kvadratni meter, niso samo najbolj premožni slovenski podjetniki, menedžerji in vplivni lobisti, ampak tudi nosilci javnih pooblastil.
Tako je eno izmed manjših stanovanj v tem prestižnem objektu kupila Nataša Jeršič, nekdanja članica državne revizijske komisije, ki zadnjih deset let opravlja naloge stečajne upraviteljice. V širši javnosti je bolj znan njen soprog Tomaž Jeršič, ki je bil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo v obdobju prve Janševe vlade. V istem času si je od Nove Ljubljanske banke (NLB) izposodil več kot osem milijonov evrov, ki jih je vložil v finančne naložbe. Takrat še državna banka je zaradi teh poslov utrpela veliko izgubo. Jeršič je moral v osebni stečaj, ki se je končal leta 2018.
Samo pet let pozneje je Nataša Jeršič kupila 68 kvadratnih metrov veliko stanovanje v palači Schellenburg, ki jo je stalo vsaj pol milijona evrov. Pogodba je bila podpisana konec lanskega leta, na stanovanju pa ni vpisane nobene hipoteke. To pomeni, da ga je nova lastnica kupila, ne da bi zanj najela posojilo pri banki. Oba po dostopnih informacijah še vedno nista odplačala hipotekarnega posojila, najetega pred 15 leti za nakup hiše v bližini Celja. Vsa njuna podjetja pa že več let ustvarjajo izgubo.
Kako sta potem financirala nakup stanovanja? Sta to morebiti storila tudi s pomočjo denarja, ki je bil izgubljen v stečaju podjetja Tomaža Jeršiča? "Ne komentiram," nam je na ta vprašanja včeraj odgovorila Nataša Jeršič.
Preberite še:
To so kupci stanovanj v Schellenburgu, skoraj vsi brez kredita
Sedem let odločala o postopkih javnih naročil
Nataša Jeršič je bila sedem let članica državne revizijske komisije, enega od najpomembnejših organov v državi, ki je zadolžen za nadzor nad zakonitostjo postopkov oddaje javnih naročil. Samo v letu 2022 je komisija prejela 170 zahtevkov za revizijo, njihova skupna vrednost pa je presegla 4,5 milijarde evrov. Prvič je bila na ta položaj imenovana leta 2006 v času prve Janševe vlade. Tri leta pozneje, po zamenjavi oblasti, je dobila nov petletni mandat, a ga ni končala, saj je leta 2013 odstopila.
Nato se je posvetila delu stečajne upraviteljice. To je bilo sicer že dolgo po tem, ko so domačo javnost razburjale ekscesno visoke nagrade v stečajih. Te so se drastično znižale, med upravitelji pa se je zaostrila tudi konkurenca. Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da so sodišča Natašo Jeršič imenovala za vodenje nekaj več kot 90 stečajev. V veliki večini primerov so bile stečajne mase prazne, zaradi česar je za svoje delo prejela le po nekaj tisoč evrov plačila.
Nataša Jeršič je lastnica podjetja Emisija, ki je v letih od 2020 do 2022 ustvarilo 40 tisoč evrov izgube. Nanj je pisano tudi majhno stanovanje v okolici Celja, prek njega pa ima v lasti še podjetje EM Invest, ki je predlani ustvarilo nekaj manj kot 32 tisoč evrov izgube. Edino omembe vredno premoženje tega podjetja so delnice Elektra Maribor, kupljene za 37 tisoč evrov. Nataša Jeršič sicer posluje prek s.p., ki pa ima po podatkih Ebonitete.si velike težave z likvidnostjo. Račune tako plačuje z od štiri- do šestmesečno zamudo.
Preberite še:
Anderličeva elita: najdražji "penthouse" kupil skriti lastnik
Nekdanji državni sekretar, ki je kupoval delnice
Z veliko večjimi vsotami denarja je nekoč rokoval Tomaž Jeršič, nekdanji rokometni reprezentant in generalni sekretar Rokometne zveze Slovenije. Leta 2007 je postal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga je takrat vodil Andrej Vizjak. Na tem položaju je nasledil Andrijano Starino Kosem, ki je padla v nemilost Janševega kroga.
Tomaž Jeršič je pomembno funkcijo zasedel zgolj nekaj mesecev pred tem, ko je Janša v državnem zboru napovedal vojno različnim "tajkunsko-političnim povezavam". Njegova glavna tarča je bil takratni generalni direktor in največji lastnik Pivovarne Laško Boško Šrot, s katerim je Jeršič sodeloval.
Kot lastnik podjetja Proholding, ki se je ukvarjalo z naložbami in upravljanjem, je bil Jeršič zraven pri prevzemih Kota, skupine Viator & Vektor in družbe Center Naložbe, prek katerega je Šrot obvladoval svoj imperij. Na svojem vrhuncu leta 2007 je imel Proholding več kot 18 milijonov evrov premoženja, a je bilo to praktično v celoti podprto s posojili.
Preberite še:
Kdo v Ljubljani kupuje luksuzna stanovanja brez kredita
11 milijonov evrov dolgov do NLB
Ko je izbruhnila finančna kriza, je Proholding ustvaril večmilijonske izgube. Toda pred stečajem ga je rešila NLB, ki mu je konec leta 2008, tik pred koncem Janševe vlade, odobrila več posojil v skupni vrednosti čez osem milijonov evrov. V zavarovanje je banka prejela vrednostne papirje, ki so bili vredni le peščico tega zneska. Za poplačilo dolgov je osebno jamčil tudi Tomaž Jeršič.
Ko je Proholding leta 2011 končal v stečaju, so bile v njegovi stečajni masi le manj vredne delnice. Upniki so prijavili za več kot 30 milijonov evrov terjatev, samo NLB več kot 11 milijonov evrov. Zaman so se nadejali, da se bodo poplačali s prodajo osebnega premoženja. Jeršič je šel namreč konec leta 2012 v osebni stečaj, že pred tem pa je svojo polovico družinske hiše prenesel na soprogo.
Njegov osebni stečaj se je končal leta 2018, ko so mu odpustili vse pretekle dolgove. Od aprila 2020, manj kot mesec dni po nastopu tretje Janševe vlade, pa Jeršič posluje kot samostojni podjetnik.
