Boj za Telemach: rdeča luč za prevzem T-2, zdaj v igri Čehi s Pop TV

Na domačem telekomunikacijskem trgu bi lahko že v prihodnjih mesecih prišlo do tektonskih premikov. Trenutno dogajanje teče po dveh frontah:

PREVZEM T-2. Vse manj je možnosti, da bo Telemachu uspel prevzem njegovega tekmeca T-2. Že konec marca je namreč agencija za varstvo konkurence (AVK) začela poglobljeno preverjati posel, ki sta ga Telemach in T-2 sklenila avgusta 2024. Razlog: ker obstaja resen dvom, ali bi bila ta povezava sploh skladna s pravili konkurence.

PRODAJA TELEMACHA. Obenem je vse več informacij, da je nova prevzemna tarča postal kar Telemach. Ta se je znašel na radarju češke skupine PPF, ki ima v Sloveniji v lasti največjo komercialno televizijo Pop TV. S to povezavo bi v Sloveniji nastal telekomunikacijsko-medijski konglomerat, ki je bil do zdaj nepredstavljiv.

Kaj je torej novega okrog Telemacha, T-2 in Čehov? Zakaj ima AVK kot regulator trga številne pomisleke? In kdo vse lobira v teh zgodbah?

Preberite še:
Prihaja medijski gigant? Češki lastniki Pop TV si želijo še Telemach

Kako je prišlo do prevzema in kdo lobira zanj

Telemachov nesojeni prevzem T-2 je do zdaj najpomembnejši posel na slovenskem trgu telekomunikacijskih operaterjev v tem desetletju. Ključna akterja - Dragan Šolak, nekdanji direktor United Group, lastnice Telemacha, in Jurij Krč, prokurist in lastnik T-2 - sta ga želela izpeljati v dveh fazah:

1) Poleti 2024 je Telemach postal lastnik skoraj četrtinskega deleža v T-2. S pomočjo tega posla se je družba T-2 rešila pred grozečim stečajem. S Slovenskim državnim holdingom (SDH) se je po več letih sporov dogovorila, da bo poravnala 90 milijonov evrov obveznosti do nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. 

2) Takoj zatem je sledil podpis pogodbe, po kateri bi Telemach praktično v celoti prevzel T-2, za kar pa bi moral dobiti zeleno luč regulatorja. 

Pri tem naj bi za posel lobirali tudi nekateri vplivni posamezniki iz gospodarskega in političnega zakulisja. Omenja se zlasti Francija Zavrla, nekdanjega ustanovitelja Pristopa, zdaj pa solastnika skupine Herman & Partnerji.

Toda skoraj dve leti pozneje je jasno, da zelene luči regulatorja najverjetneje nikoli ne bo. Kot so pred dvema tednoma sporočili iz AVK, ki ga vodi Andrej Matvoz, bi združitev Telemacha in T-2 dodatno zmanjšala konkurenco na trgu, ki je že zdaj precej skoncentiran. V celoti ga obvladujejo štirje veliki igralci: ob Telemachu in T-2 še Telekom Slovenije in A1.

Preberite še:
Česa ne vidimo, ko gledamo Vučićevo Srbijo. In zakaj bi nas moralo skrbeti tudi v Sloveniji.

Na AVK imajo očitno veliko pomislekov

Po naših informacijah bodo na AVK že v kratkem izdali tako imenovani povzetek relevantnih dejstev. Gre za nekakšen osnutek očitkov oziroma ključne ugotovitve glede načrtovane združitve in težav, ki bi jih lahko ta povzročila na trgu. 

V primerih, ko je združitev problematična z vidika konkurence, podjetja običajno sama ponudijo zaveze oziroma ukrepe, s katerimi bi omejila negativne učinke. Ti pogosto vključujejo prodajo dela poslovanja, v konkretnem primeru omrežja. Nato jih na agenciji preizkusijo, nanje pa se lahko odzovejo tudi drugi igralci na trgu.

Če so predlagani ukrepi zadovoljivi, posel prejme zeleno luč. Če pa imajo na AVK do tega pomisleke, združitvi nasprotujejo. Dejstvo, da o tem že tako dolgo odločajo in so celo sprožili naslednjo fazo presoje koncentracije, pa nakazuje, da se nagibajo k drugi možnosti.

Telemach in T-2 se sicer po ugotovitvah AVK prekrivata praktično na vseh ključnih trgih: mobilna in fiksna telefonija, internet, televizija in paketi storitev. Če se združita, bi na večini teh trgov nastal zelo močan igralec, ponekod celo z dominantnim položajem. 

Preberite še:
Telemachov prevzem T-2 pod vprašajem: ga bo odnesla vojna proti Šolaku?

Ob združitvi bi nastal telekomunikacijski velikan

T-2 in Telemach imata skupaj v rokah:

- 33 odstotkov trga mobilne telefonije, Telekom ima 35-odstotnega, 

- kar 55-odstotni delež na trgu fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta, Telekom obvladuje 28 odstotkov,

- 39 odstotkov trga internetne televizije, Telekom ima na tem področju 42-odstotni tržni delež,

- medtem Telemach že obvladuje skoraj 90 odstotkov trga kabelske televizije, kjer sta T-2 in Telekom malo prisotna.

Pri mobilni telefoniji bi po združitvi ostali v bistvu samo trije "pravi" operaterji (Telekom, A1 in združeni Telemach in T-2), vsi ostali pa bi bili odvisni od njih. To pomeni manj pritiska na cene in manj možnosti za menjavo operaterja.

Še bolj problematično je pri fiksnem internetu in infrastrukturi: tako Telemach kot T-2 imata svoji omrežji, zato bi združitev zmanjšala število samostojnih omrežij v državi. Ravno infrastruktura pa ustvarja resnično konkurenco.

Podobno je pri televiziji in paketih storitev: združitev prvega in tretjega največjega ponudnika bi pomenila, da bi imel novi igralec več kot polovico trga. T-2 pa je po mnenju AVK pomemben na trgu kot nekdo, ki sili druge v boljše cene in ponudbe. Z njegovim izginotjem kot samostojnega igralca bi ta pritisk izginil.

Preberite še:
Češki lastniki Pop TV, Dragan Šolak in "gazde" Slovenije v zadnji bitki za medije

Arabci se zanimajo za nakup Telemacha

Medtem pa je potencialna prevzemna tarča očitno postal tudi sam Telemach. Že februarja smo razkrili, da se za nakup zanima češka skupina PPF, ki ima v Sloveniji v lasti družbo Pro Plus, izdajatelja Pop TV in Kanal A. To možnost so Čehi preverjali prek različnih, tudi diplomatskih kanalov.

Medtem ko v Pragi, kjer je sedež PPF, te informacije do danes niso ne potrdili ne zanikali, smo neuradno izvedeli, da je ena od možnosti tudi nakup Telemacha, ki bi ga Čehi izpeljali skupaj s katerim od partnerjev. Tudi pri tem potencialnem poslu so naši viri v zadnjih dneh omenjali finančni sklad ali operaterja z Bližnjega vzhoda. Za zdaj sicer ni jasno, ali in kako bi lahko na te načrte in dogovore vplivala vojna v Zalivu. 

Skupina PPF ima na Češkem v lasti operaterja O2 Czech Republic in družbo Cetin, ki v tej državi upravlja pomemben del fiksne in mobilne infrastrukture. Skupaj s partnersko družbo iz emirata Abu Dabi pa obvladuje še operaterje Yettel na Madžarskem, v Bolgariji in v Srbiji ter družbo O2 na Slovaškem. 

Na tej točki tako še vedno ni znano, kdo bo na srednji rok dejansko obvladoval Telemach, s tem pa tudi največji del slovenskega komunikacijskega trga.

Preberite še:
Janševi pomagali Vučiću tudi pri obračunu z medijskim mogotcem

Podoben posel pred desetimi leti ni dobil soglasja

Slabo desetletje nazaj so sicer podoben medijsko-telekomunikacijski konglomerat skušali zasnovati prav v United Group, v kateri je takrat še imel glavno besedo Šolak. Leta 2017 so z ameriško družbo CME sklenili 230 milijonov evrov vredno pogodbo o nakupu njenih medijskih družb v Sloveniji in na Hrvaškem, a za posel nikoli niso dobili soglasja varuha konkurence.  

Morebitna združitev Telemacha in Pro Plusa pod isto streho bi pomenila veliko tveganje tudi za zlorabe na trgu. Pro Plus namreč operaterjem, torej tudi Telemachu, za uporabo svojih programov zaračunava nadomestilo, ki ga na koncu plačujejo naročniki televizije. V primeru združitve bi se lahko Pro Plus odločil, da Telemachu ponudi ugodnejše pogoje za distribucijo programov kot drugim operaterjem in jih na ta način onemogoči oziroma postavi v slabši položaj na trgu. Odprto vprašanje tako ostaja, ali bi se Čehi v primeru, če bi jim uspelo kupiti Telemach, odločili za prodajo Pro Plusa.