Sumi kriminala na železnicah: grožnje, čudna "vabila" in fiktivni računi

Slovenske železnice (SŽ), ki so v lasti države in zaposlujejo 6.700 ljudi, že več kot leto dni pretresa ena večjih afer. Gre za sume fiktivnih poslov, v katerih ima glavno vlogo prevoznik Anton Grandovec, dolgoletni dobavitelj SŽ.

Afera je izbruhnila konec leta 2024, ko se je izkazalo, da bi morala podjetja iz skupine SŽ  Grandovcu plačati storitve, ki nikoli niso bile opravljene:

- v tem času je Grandovec te fiktivne terjatve do podjetij iz skupine SŽ preprodal naprej,

- kupile so jih različne finančne družbe in drugi kupci, ki so zanje plačali dobrih pet milijonov evrov,

- zapletlo pa se je, ko bi si kupci morali ta denar povrniti od podjetij iz skupine SŽ. Ta namreč računov nikoli niso imela v lastnih poslovnih knjigah.

Toda zdaj zgodba o shemi, namenjeni črpanju milijonov iz poslovnega sistema SŽ, dobiva novo nadaljevanje. Podjetja iz skupine SŽ so namreč vložile ugovor zoper postopek prisilne poravnave podjetja Avtoprevozništvo Grandovec Anton s.p., s katero je želel Grandovec odpisati veliko večino dolgov. V njem navajajo številna nova obremenilna dejstva in informacije. 

V SŽ Grandovcu očitajo vzpostavitev Ponzijeve sheme in zlorabo prisilne poravnave. Ta naj ne bi bila namenjena finančni sanaciji, ampak pometanju spornih poslov pod preprogo. Izpostavljajo tudi enega od pomembnih igralcev, ki naj bi deloval iz ozadja, grozil direktorju enega od podjetij SŽ in ga silil k podpisovanju domnevno fiktivnih pogodb.

Kaj se je torej dogajalo? In kaj so o spornih poslih izpovedali vpleteni?

Preberite še:
Kam so izginili milijoni evrov iz fiktivnih poslov na Slovenskih železnicah

"Povabil" ga je na "pogovor" v avtomobil

Postopku prisilne poravnave Grandovčevega podjetja nasprotujejo trije upniki, ki so del skupine SŽ. Med njimi sta tudi podjetji Fersped in VV-Log, ki sta del sheme fiktivnih terjatev in bi na koncu utrpeli največjo škodo. Prepričani so, da je Grandovec "prisilko" sprožil zato, da bi se vpleteni izognili zahtevkom in izpodbijanju nezakonitih plačil v morebitnem stečaju.

Po navedbah upnikov naj bi šlo za piramidno shemo, pri kateri so bile stare obveznosti poplačane z novimi fiktivnimi terjatvami. Ključno vlogo pri tem naj bi imel Branko Brinšek iz podjetja GRAD.IN, ki naj bi z oderuškimi obrestmi in izsiljevanjem pridobil finančne koristi, obenem pa zahteval podpisovanje izmišljenih pogodb o dolgovih. 

Kako je izgledala shema fiktivnih poslov

Kot je izjavil nekdanji direktor Ferspeda Dean Peršić, naj bi ga Grandovec in Brinšek vsakodnevno klicala in ga z grožnjami in izsiljevanjem prisilila k temu, da je podpisoval izjave o pripoznanju dolga in pogodbe o poplačilu dolga. Po informacijah upnikov naj bi komunikacija z Brinškom potekala tudi v živo, saj naj bi ga večkrat "povabil" v svoj avtomobil na "pogovor".

Brinšek sicer zanika, da bi bil snovalec kakršnekoli sheme "goljufivih terjatev". prav tako, da bi komurkoli grozil. "Gre za konstrukt, ki je namenjen preusmerjanju pozornosti od pravih krivcev za nastalo situacijo. Peršića sem videl enkrat v življenju, ko se je prišel zanimat za neko posojilo, to je bilo pa vse. Nikoli v življenju mu nisem grozil," je nedavno izjavil za časnik Finance. 

Preberite še:
Kdo je bivšemu finančniku Slovenskih železnic posodil pol milijona evrov za gradnjo hiše?

Manipulirali s podatki o poslovanju?

Kljub temu je dejstvo, da si je prav Brinšek v prisilni poravnavi Grandovčevega podjetja zagotovil status zavarovanega upnika, v primeru njene potrditve pa bi med vsemi izgubil najmanj denarja.

Podjetja iz skupine SŽ v ugovoru opozarjajo na nepojasnjene razlike med poslovnimi izkazi, projekcijami in mesečnimi poročili, saj Grandovčevo podjetje za ista obdobja prikazuje različne podatke. Poleg tega poročilo ocenjevalca ni podpisano, kar vzbuja dvom o njegovi verodostojnosti. Dolžnik naj bi podcenjeval premoženje in precenjeval izterljivost terjatev, da bi ustvaril vtis ugodnejšega poplačila kot v stečaju.

Prepričani so, da so namenoma manipulirali s podatki, da bi ustvarili lažno sliko o uspešnem prestrukturiranju in se izognili posledicam stečaja, kjer bi bila razkrita njihova pretekla domnevno nezakonita dejanja.

Posebej izpostavljajo tudi prodajo betonarne v Obrijah na severu Ljubljane tik pred začetkom insolventnosti Grandovčevega podjetja. Kupil jo je novomeški CGP, upniki pa domnevajo, da je Grandovec denar porabil za poplačilo povezanih oseb. To pa bi v stečaju pomenilo nedovoljeno favoriziranje izbranih upnikov.

Preberite še:
Kam gre naš denar za obnovljive vire? Tudi za posojila gradbenemu lobistu.

19-milijonska nezakonita premoženjska korist

Sume fiktivnih poslov na SŽ preiskujejo tudi kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki so decembra 2025 pri vpletenih opravili hišne preiskave. Zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti je osumljenih šest fizičnih oseb. Neuradno so med njimi Grandovec, Peršič in nekdanji prvi finančnik SŽ Tomaž Kraškovic.

Direktor NPU Darko Muženič je takrat pojasnil, da je prva osumljena oseba štirim pravnim osebam pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 15,8 milijona evrov. Druga osumljena oseba pa je eni od teh pravnih oseb pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 2,9 milijona evrov. "S potrditvijo lažnih računov sta omogočili prodajo terjatev in pridobitev protipravne premoženjske koristi v navedeni višini," je povedal.

Preberite še:
Preiskave na SŽ: Mes ni osumljen, NPU pa je obiskal njegovega prijatelja