Usoda SIJ in 3.600 zaposlenih v rokah bank. Ruski tajkun pa družbi noče vrniti milijonov.

Okrog Slovenske industrije jekla (SIJ), ki zaposluje več kot 3.600 ljudi in je v 25-odstotni lasti države, je vedno bolj napeto. Konec septembra se namreč izteče rok, do katerega bi se morala SIJ z bankami dogovoriti za podaljšanje plačila več kot 300-milijonskega dolga. Toda pri tem se zapleta.

Ena od članic bančnega konzorcija, italijanska Unicredit, se je po naših informacijah že umaknila iz pogovorov. Druge banke pa se ne morejo dogovoriti okrog vrstnega reda zavarovanj. Od tega je odvisno, katere banke bi se v primeru nadaljnjega zaostrovanja težav prve dokopale do premoženja SIJ.

Banke nad dogovorom ne omahujejo le zaradi višine dolga, ki je nad vzdržno ravnijo, ampak tudi zaradi poslovnih težav SIJ. Te se vlečejo od leta 2022 in ne pojenjajo, poglobila pa jih je carinska vojna z ZDA, ki je močno prizadela evropske jeklarje. Med njimi tudi SIJ, ki je v zadnjih letih vse bolj stavil na ameriški trg. 

A pri reševanju SIJ se zatika tudi zaradi večinskega lastnika - ruskega tajkuna Andreja Zubickega. Njegovo podjetje Dilon še vedno dolguje SIJ več kot 60 milijonov evrov. Ta denar bi SIJ, ki se z bankami ločeno dogovarja tudi za novo likvidnostno linijo, prišel še kako prav. Toda nič ne kaže, da ga bo kaj kmalu videla. 

Kaj se torej dogaja okrog SIJ? In kakšne so možne rešitve?

Preberite še:
Je SIJ, ki zaposluje 3.500 ljudi, v težavah? Banke stiskajo ruskega tajkuna Zubickega.

Februarja so si kupili čas do jeseni

Še februarja letos so v SIJ po naših informacijah z bankami upnicami, ki jim skupina dolguje več kot 300 milijonov evrov, dosegli tako imenovani "stand-still" dogovor. Z njim so se banke zavezale, da ne bodo sprožile izvršb ali tožb, zahtevale takojšnjega poplačila dolga in uveljavljale zavarovanj. 

V vmesnem času bi v SIJ pripravili načrt prestrukturiranja in se pri tem ne dodatno zadolževali. 

To so nam v petek potrdili tudi v SIJ. Kot so pojasnili, so z bankami podpisali sporazum "z namenom vzpostavitve dolgoročne finančne strukture za stabilnost in ustrezno likvidnost ob nadaljevanju gospodarske negotovosti". 

Toda dogovor se bo v prihodnjih dveh mesecih iztekel. Po naših informacijah naj bi se to zgodilo konec septembra. Četudi bi se morala SIJ do takrat s konzorcijem bank, v katerem sta največja OTP in NLB, dogovoriti o novem reprogramu obveznosti, pa za zdaj ne kaže, da bo skupini to uspelo.

"V zadnjem letu pospešeno spreminjamo izdelčni portfelj, da bi povečali delež bolj zahtevnih jekel in širimo bazo kupcev v industrijah, porabnicah najzahtevnejših jekel. Kapacitete na zahtevnih programih imamo polno zasedene za tri do štiri mesece vnaprej oziroma beležimo stabilno povpraševanje s pozitivnim trendom rasti," so poudarili v SIJ.

Banke želijo biti prve, ali pa ne bodo dale denarja

Več, med sabo nepovezanih sogovornikov nam je v neformalnih pogovorih potrdilo, da sta največji oviri za dogovor z bankami vsaj dve.

Prva so zavarovanja. Banke naj bi v zameno za dogovor pričakovale boljša zavarovanja. Toda istočasno se v SIJ z nekaterimi drugimi bankami pogovarjajo tudi o najetju likvidnostnega posojila v višini od 30 do 40 milijonov evrov. 

Kot smo neuradno izvedeli, želijo banke, ki bi zagotovile to premostitveno financiranje, biti prve vpisane na premoženju skupine. Najbolj vztrajna pri tem naj bi bila Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).

Druga ovira je slabše poslovanje. Zadnje pozitivno leto za skupino SIJ je bilo 2022. Že za lani so napovedovali preobrat v poslovanju in dvig naročil, vendar se to ni zgodilo, saj so razmere za evropske jeklarje zaradi kitajske konkurence zelo težke. Leto 2024 so v SIJ po podatkih EBONITETE.SI končali z več kot 46 milijoni evrov čiste izgube. Samo iz poslovanja je bilo za slabih 19 milijonov evrov minusa.

Preberite še:
SIJ dobila pomoč države, prejemki vodilnih pa v nebo

Kako se na težave odzivajo v SIJ

V Skupini SIJ, ki jo vodi Zubicki, so nam v petek na več vprašanj o pogovorih z bankami odgovorili, da "zaradi oteženih poslovnih okoliščin za celotno evropsko jeklarstvo že dlje izvajamo različne aktivnosti, ki pomagajo tudi pri finančni vzdržnosti".

Letos tako še naprej optimizirajo in zmanjšujejo nenujne stroške. Zaustavili ali zamaknili so naložbe, ki niso strateške in ne prinašajo takojšnjih učinkov, optimizirali so zaloge, sproti prilagajajo organizacijo dela v odvisnih družbah in izvajajo druge ukrepe, tudi na področju financ.

Toda po naših informacijah se želijo banke pred dogovorom o reprogramu posojil prepričati, kakšno je dejansko stanje v skupini. V SIJ so za ta namen najeli svetovalno podjetje ION.Advisory, a banke z njim niso bile zadovoljne. Zato so najele družbo Ernst&Young, kjer pa še niso končali z delom.

V SIJ so poudarili, da imajo z največjimi bankami dosežene dogovore o nadaljnji podpori financiranja in da izpolnjujejo vse obveznosti v skladu z dogovori.

Preberite še:
Ruski oligarh prodaja Slovensko industrijo jekla

Zubicki ne more vrniti posojil, kaj šele izpeljati dokapitalizacijo

Po neuradnih informacijah časnika Finance je za reševanje SIJ na mizi več možnosti. Poleg nujnega likvidnostnega posojila za obratni kapital tudi približno 90-milijonska dokapitalizacija. 

Toda večinski lastnik Zubicki tega denarja nima - in to zaradi več razlogov.

Med njimi so sankcije EU proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini, ki so mu priprle možnosti za dodatno financiranje. Veliko sredstev naj bi v preteklosti namenil tudi za razreševanje sporov v družini. Leta 2018 je z bratom Evgenijem Zubickim, ki je na seznamu sankcij, dosegel dogovor, po katerem se je ta umaknil iz lastništva SIJ.

Poslovanje skupine SIJ (v evrih)

Kot je znano, je družina Zubicki SIJ kupila leta 2007, v času prve vlade Janeza Janše. Komisijo za privatizacijo je vodila Marija Zagožen, soproga pokojnega Jožeta Zagožna, takratnega prvega moža Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki je SIJ po prodaji več let zagotavljal elektriko po zelo ugodni ceni. 

Preberite še:
Rusi črpajo denar iz SIJ, ki državo prosi za pomoč

Ob nakupu leta 2007 nakazali preveč denarja

Družina Zubicki je za nakup plačala 105 milijonov evrov, prevzem pa je odmeval tudi zato, ker so Rusi sprva v Slovenijo za kupnino nakazali 70 milijonov evrov preveč. Kot so pojasnili pozneje, so ta denar vnaprej deponirali sami, ker so dvomili, da jim bodo slovenske banke pravočasno nakazale 70 milijonov evrov posojila.

Prevzem so Rusi v večini financirali z bančnimi posojili, ki so jih zavarovali z delnicami SIJ. Sprva so obveznosti do bank servisirali z dividendami iz SIJ. To je dejansko pomenilo, da je SIJ odplačevala lastni prevzem. Ker tega denarja ni bilo dovolj, jih je Andrej Zubicki po letu 2018 začel poplačevati s posojili, ki jih je črpal iz SIJ. 

Večinski lastnik, podjetje Dilon, je tako skupini SIJ na zadnji dan lanskega leta dolgoval več kot 60 milijonov evrov.

Pomisleki v bančnih krogih se vrtijo tudi okrog dejstva, da so člani poslovodstva SIJ najbolje plačani menedžerji v Sloveniji. Leta 2022 je tako ključno poslovodno osebje v matični družbi SIJ skupaj prejelo za več kot 21 milijonov evrov bruto plač in drugih prejemkov. 

Za menedžerje rekordne plače, za športna društva zmanjkalo denarja

Iz podatkov finančne uprave (Furs) je mogoče razbrati, da so Zubicki in štirje podpredsedniki uprave leta 2022 prejeli od 2,7 do 3,1 milijona evrov bruto plač. Eden od njih je Tibor Šimonka, sicer predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). 

To je povzročilo tudi veliko razburjenja v javnosti, saj so v istem času v SIJ zaradi zaostrenih tržnih razmer in poslabšanega poslovanja prenehali sponzorirati športne klube in kulturna društva. Na udaru je na primer Hokejski klub Jesenice. 

V letih 2023 in 2024 so se prejemki ključnega poslovodnega osebja prepolovili na 11,3 oziroma 9,5 milijona evrov. Kdo je prejel koliko, ni znano. Več članov poslovodstva SIJ ima sicer v lasti podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo z nepremičninsko dejavnostjo in imajo za več milijonov evrov premoženja.