Slovenska industrija jekla (SIJ), ena največjih domačih industrijskih skupin, ki zaposluje več kot 3.500 ljudi, je v zadnjih mesecih zašla v težave z bankami.
Kot nam je v zadnjih tednih potrdilo več virov, je poslovodstvo SIJ, na čelu katerega je največji lastnik Andrej Zubicki, konec lanskega leta banke zaprosilo za moratorij na odplačilo glavnice posojil za obroke, ki zapadejo v letu 2025. Razlog za to naj bi bile likvidnostne težave skupine, ki je v četrtinski lasti slovenske države. Že pred tem so imeli v SIJ velike težave s poplačilom obveznic, izdanih leta 2019, zaradi česar je padel v vodo tudi načrtovani prevzem družbe Štore Steel.
"V Skupini SIJ tako kot vedno doslej ne komentiramo odnosov s poslovnimi partnerji," so nam iz skupine v torek odgovorili na več naših vprašanj. Pri tem so poudarili, da se evropska jeklarska industrija še naprej sooča z zahtevnimi razmerami.
Kaj se torej dogaja s SIJ? Kako globoke so njene težave? Kaj vse je zmotilo banke? In kdo so največji upniki skupine?
Preberite še:
Ruski oligarh prodaja Slovensko industrijo jekla
Unicredit obrnil hrbet SIJ
Po naših informacijah je do prvih večjih zapletov med SIJ in bankami prišlo že v začetku lanske jeseni. Takrat so propadli pogovori o refinanciranju za 40 milijonov evrov obveznic, ki jih je SIJ izdal pred petimi leti. Kot smo neuradno izvedeli, so se v SIJ o poplačilu upnikov dogovarjali z italijansko bančno skupino Unicredit, ki se je iz posla pozneje umaknila.
Sredi lanskega novembra so v SIJ priznali, da "so se v drugem polletju dogovarjali z mednarodno finančno institucijo o refinanciranju obveznic z bančnim virom". A se je ta, so navedli v SIJ, "nepričakovano umaknila zaradi nenadnega poslabšanja razmer na evropskem jeklarskem trgu v zadnjih tednih".
Tik pred rokom za poplačilo so zato v SIJ začeli iskati drugo rešitev. Sredi novembra so jo našli v bankah upnicah, ki so z 20 milijoni evrov sredstev omogočile refinanciranje obveznic. To so takrat potrdili tudi v SIJ. Poudarili so še, da "se z večjimi vlagatelji intenzivno dogovarjajo za dodatno izdajo obstoječih trajnostnih obveznic".
Preberite še:
SIJ dobila pomoč države, prejemki vodilnih pa v nebo
Banke prosil za denar, sam pa SIJ dolguje 60 milijonov
Toda to je bil očitno le vrh ledene gore težav. Po naših informacijah so v SIJ v začetku decembra banke upnice zaprosili za moratorij na odplačilo glavnice posojil za obroke, ki zapadejo v letu 2025. Obenem so želeli začeti pogovore o novi likvidnostni injekciji, tokrat v višini 60 milijonov evrov.
Takrat naj bi se pri bankah upnicah, med katerimi sta največji OTP (njena izpostavljenost do SIJ znaša približno 90 milijonov evrov) in Nova Ljubljanska banka (NLB), ki je v četrtinski lasti države, prižgale luči za alarm. Znesek, za katerega so zaprosili v SIJ, je namreč praktično enak vsoti denarja, ki jo tej jeklarski skupini dolguje njen lastnik – podjetje Dilon, ki ga prek Nizozemske obvladuje Andrej Zubicki. To bo posojila, ki jih najema od SIJ, verjetno poplačalo z dividendami, ki si jih izplačuje iz skupine.
Številni pomisleki v bančnih krogih so se vrteli tudi okrog dejstva, da so člani poslovodstva SIJ daleč najbolje plačani menedžerji v Sloveniji. Leta 2022 je tako "ključno poslovodno osebje" v matični družbi SIJ skupaj prejelo za več kot 21 milijonov evrov bruto plač in drugih prejemkov.
Iz podatkov finančne uprave (Furs) je mogoče razbrati, da so Zubicki in štirje podpredsedniki uprave leta 2022 prejeli od 2,7 do 3,1 milijona evrov bruto plač. Eden od njih je Tibor Šimonka, sicer predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
Preberite še:
Rusi črpajo denar iz SIJ, ki državo prosi za pomoč
SIJ tepejo ohlajanje trga in dragi energenti
V zadnjih tednih naj bi v SIJ svoja pričakovanja do bank upnic vendarle nekoliko znižali. O kolikšni likvidnostni injekciji se pogovarjajo, uradno ni mogoče izvedeti. Skupina SIJ je imela sicer še konec leta 2023 za več kot četrt milijarde evrov finančnih obveznosti. Večina teh posojil je odpadlo na družbi SIJ Acroni in SIJ Metal Ravne.
Kot je znano, je družina Zubicki prevzem SIJ, ki ga je kupila leta 2007, v večini financirala z bančnimi posojili, ki jih je zavarovala z delnicami slovenske skupine. To je torej počela na enak način, kot so podjetja pred izbruhom svetovne finančne krize odkupovali slovenski menedžerji. Sprva so obveznosti do bank servisirali z izplačevanjem dividend iz SIJ. Ker tega denarja ni bilo dovolj, jih je Andrej Zubicki po letu 2018 začel poplačevati s posojili SIJ. V treh letih si je Andrej Zubicki od SIJ izposodil 86 milijonov evrov.
Poslovni rezultati skupine SIJ
Še leta 2022 so v skupini SIJ beležili rekordne rezultate. Ustvarili so 1,3 milijarde evrov prihodkov in kar 180 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA). Družba SIJ je takrat izplačala za več kot 50 milijonov evrov dividend. Večino tega denarja je prejel Zubicki.
Že kmalu zatem se je vse obrnilo na slabše. Ob krčenju industrijske proizvodnje v Evropi, ki sta mu sledila ohlajanje trga in padec cen jekla, so proizvodnjo v dveh tovarnah na Koroškem lani začasno zaustavile še poplave. Prišla je tudi energetska kriza, ki je močno podražila energente. Prihodki skupine SIJ so padli skoraj za tretjino, na milijardo evrov, ob tem pa je zabeležila 25 milijonov evrov izgube pred davki.
Preberite še:
SIJ plačal lastniku 100 tisoč evrov za hotel v Dubaju
Napovedi: v SIJ so glede 2025 bolj optimistični
Po zadnjih ocenah lansko leto ni bilo nič boljše. Poslovno leto naj bi zaključili z milijardo evrov prihodkov od prodaje. EBITDA naj bi presegel 51 milijonov evrov, kar je najmanj po letu 2020, ko jih je prizadela epidemija. Za naložbe so porabili 55 milijonov evrov. Pod črto naj bi ponovno poslovali z izgubo. Pred tedni so napovedali tudi odpuščanja.
Minulo leto so zaznamovale "zaostrene okoliščine poslovanja, ki skupaj z naraščajočimi stroški na energijo, močno vplivajo na konkurenčnost evropskih jeklarjev". "Evropski jeklarski trg močno zaznamuje tudi uvoz večje količine jekla in jeklenih izdelkov iz držav, v katerih so stroški proizvodnje nižji, predvsem iz Azije," so poudarili v SIJ.
Rezultati naj se zdaj vendarle izboljševali. "Za leto 2025 različne neodvisne tržne raziskave napovedujejo nekoliko okrepljeno povpraševanje po jeklu," ugotavljajo v SIJ. Kljub temu naj bi skupina šele leta 2026 poslovala pozitivno. Takrat naj bi pred davki ustvarila med pet milijonov evrov izgube in 17 milijonov evrov dobička.
Pri teh napovedih je opazen bistveno nižji obseg naložb. V zadnjih dveh letih jih je bilo za okoli 60 milijonov evrov, letos in prihodnje leto pa jih bo za le dobrih 30 milijonov evrov. Novembra lani je SIJ odstopila tudi od namere za nakup družbe Štore Steel, za katero naj bi še nekaj mesecev prej ponujala 70 milijonov evrov.
