Sumi volilnih zlorab: na referendumu so z volišč klicali člane SDS

Vse kaže, da je na dan majskega referenduma o pokojninah za izjemne dosežke umetnikov prišlo do zlorab osebnih podatkov iz volilnih imenikov za agitacijo volivcev SDS.

To je mogoče razbrati iz pojasnil državne volilne komisije, ki smo jih prejeli včeraj, in neuradnih informacij iz več virov. Več članov volilnih odborov je namreč na dan referenduma podatke iz imenikov o tem, kdo se je že udeležil glasovanja in kdo še ne, uporabilo za pozivanje ljudi, naj pridejo na volišča:

1) O enem takšnem primeru so državno volilno komisijo že na referendumsko nedeljo obvestili iz Vinske Gore pri Velenju.

2) Drugi, zelo podoben primer se je zgodil na Gorenjskem. O njem državna volilna komisija ni bila uradno obveščena, neformalno pa so bili s tem primerom seznanjeni nekateri njeni člani. V obeh primerih sta člana volilnega odbora nagovarjala volivce SDS.

3) Na državni volilni komisiji pa so potrdili, da so seznanjeni še z enim primerom, ko je član volilnega odbora na podlagi podatkov iz volilnega imenika pošiljal SMS sporočila volilnim upravičencem. Komisiji iz prijave ni uspelo razbrati, na katerem volišču naj bi do tega prišlo.

Kot je znano, je bila prav volilna udeležba ključnega pomena za veljavnost referenduma. V uredništvu necenzurirano.si smo sicer v zadnjih dneh prejeli informacije, da je bilo teh primerov še več, a jih do zdaj nismo uspeli verodostojno preveriti. 

Kaj vse se je torej dogajalo na referendumsko nedeljo?

Preberite še:
Stranka SDS je zlorabila volilne imenike za agitiranje. Zakaj to nikogar ne moti?

Popoldanski pozivi članom SDS, naj gredo na volišča 

Na referendumsko nedeljo, 11. maja, je SDS že od poldneva naprej svoje člane pozivala k udeležbi. 

Malo pred 13. uro so prejeli SMS sporočilo, v katerem je pisalo, da mora v naslednjih šestih urah glasovati še vsaj 300.000 državljank in državljanov, saj da bo le v tem primeru lahko z najmanj 340.000 glasovi proti dosežen 20-odstotni zavrnitveni kvorum. "To pomeni, da mora vsak med nami poklicati še vsaj 10 oklevajočih se volilk in volilcev in jih prepričati, da se glasovanja udeležijo. Storimo to," je pisalo v SMS sporočilu.

Toda v poznih popoldanskih urah so se te aktivnosti še okrepile. V uredništvu smo tako dobili na vpogled SMS sporočilo, ki ga je po 17. uri naokrog pošiljal eden bolj znanih nekdanjih direktorjev iz vrst SDS. V njem je pozival k glasovanju. 

Okrog 17.45 ure se je oglasil tudi prvak stranke Janez Janše, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da bo njihov glas odločal le še dobro uro. "Po 19. uri pa bodo odločali zgolj še tisti, ki Slovenijo vodijo v napačno smer in ki jo vsak dan bolj siromašijo. Zato pojdimo na volišča, povejmo to tudi svojim prijateljem, kajti časa je samo še dobro uro. Zmoremo to, ni popuščanja," je na posnetku navedel Janša.  

Preberite še:
Janšev mobilizacijski trening za 2026 je uspel: kaj vse je še pokazal referendum

Preverjali imenike in klicali ljudi

Toda na državni volilni komisiji so še isti dan dobili tudi informacije o drugih, resnejših kršitvah volilne zakonodaje. Potrdili so nam, da so 11. maja prejeli dve elektronski sporočili, iz katerih je bilo mogoče razbrati, da naj bi nekateri člani volilnih odborov iz vrst SDS v volilnih imenikih preverjali, kdo se je udeležil glasovanja in kdo ne. Pristaše stranke in sorodnike, ki se niso odpravili na volišča, so pozivali, naj to nujno storijo. 

Tu pridemo do bistva zgodbe: kako so ljudje, zadolženi za zakonitost izvedbe glasovanja in štetje glasovnic, vedeli, kdo še ni prišel na volišča? Odgovor: iz volilnega imenika. Ljudje, ki so že oddali svoj glas, so se namreč ob prihodu na volišče ob svoje ime v imeniku podpisali. Na volitve so torej v času odprtih volišč pozivali ljudi, ob imenih katerih v imenikih ni bilo podpisa.

Državna volilna komisija je tako prejela elektronsko sporočilo z naslednjo vsebino: "Kaj pomeni to, da članica volilne komisije v času izvedbe referenduma (v nedeljo, 11. 5. 2025, popoldan) kliče člane stranke SDS in svoje sorodnike in jih poziva na referendum? To se je zgodilo v Vinski Gori pri Velenju…"

Navedbe so preverili pri pristojni volilni komisiji v okraju Žalec 1. Tej predseduje Alenka Jazbinšek Žgank, širši javnosti najbolj znana kot sodnica okrožnega sodišča v Celju, ki je leta 2022 sodila Janši zaradi razžalitve dveh novinark. 

Preberite še:
Vodič po korupcijskih in drugih aferah SDS

Udeležba v Vinski Gori je bila precej višja od povprečja

"Prejeli smo odgovor, da okrajna volilna komisija v zvezi z omenjenimi očitki na dan glasovanja ni prejela nobene prijave oziroma komentarja s strani volivcev ali članov volilnega odbora o kakršnihkoli nepravilnostih na volišču v Vinski Gori pri Velenju," so nam pojasnili na komisiji.

"Volivko smo pozvali, naj državni volilni komisiji posreduje svoje podatke, če želi, da se do njenih navedb opredeli v zapisniku o ugotovitvi končnega izida glasovanja na referendumu, vendar odgovora nismo prejeli," so dodali na komisiji. 

Toda številke kažejo, da so pozivi SDS k udeležbi na zadnjem referendumu v Vinski Gori pri Velenju naleteli na precej bolj plodna tla kot drugod. Na volišču, ki je sicer tradicionalno naklonjeno SDS, je namreč glasovalo kar dobrih 34 odstotkov volilnih upravičencev. Za primerjavo: na ravni države je bila udeležba le 26-odstotna. 

Proti zakonu je na volišču glasovalo 96 odstotkov ljudi. Tudi to je več od državnega povprečja. Ali in kako je na to vplivalo agitiranje s pomočjo volilnih imenikov, ni mogoče ugotoviti. 

Spornih članov volilnih odborov niso uspeli izslediti

Na državni komisiji so prejeli tudi vprašanje volivca, ki ga je zanimalo, ali gre pri dejstvu, da član volilne komisije po volilnem imeniku pošilja SMS sporočila in novači k udeležbi na volitvah, za kršenje volilnega molka.

"Volivca smo prosili za podatke, na katerem volišču in v katerem volilnem okraju naj bi prišlo do omenjenega dogodka, vendar odgovora nismo prejeli," so poudarili na komisiji. 

V obeh primerih jim ni uspelo ugotoviti imen članov volilnih odborov, ki naj bi zlorabila podatke iz imenike za agitiranje pristašev SDS. To pa posledično pomeni, da bodo ti člani svoje delo v volilnih odborih lahko nemoteno opravljali naprej, torej tudi na prihodnjih parlamentarnih volitvah in referendumih. 

"Če bi bilo ugotovljeno, da član volilnega odbora svoje delo opravlja v nasprotju s tem, bi pristojna okrajna volilna komisija morala nemudoma ustrezno ukrepati in ga razrešiti," so sporočili s komisije. Prijavitelja so obvestili, da je za obravnavo prijav morebitnih kršitev volilnega molka pristojen inšpektorat za notranje zadeve. 

Toda tam so nas napotili nazaj na komisijo. "Glede primera domnevnih nepravilnosti predstavnikov volilnih odborov pri preverjanju volilnih imenikov in posredovanju podatkov nepooblaščenim osebam ima pristojnost za nadzor in ukrepanje nad tem državna volilna komisija," so pojasnili na inšpektoratu. 

Ta je po uradni dolžnosti zaradi kršenja volilnega molka sprožil prekrškovne postopke na podlagi 16 obvestil. Pri večini od teh je šlo za objave na družbenih omrežjih.