So na Fursu res čakali teden dni, da so zaprli ilegalno tovarno cigaret?
Finančna uprava (Furs) je ilegalno tovarno cigaret pri Lendavi odkrila 13. oktobra. Toda po naših informacijah so na Fursu zanjo vedeli že teden dni prej. Bi morali ukrepati prej? In kam vse vodijo sledi nezakonite proizvodnje cigaret?
Po odmevnem odkritju ilegalne tovarne cigaret pri Lendavi, kjer je moralo v nečloveških razmerah živeti in delati več kot 30 ljudi iz Paragvaja, se nova vprašanja odpirajo tudi o ravnanju nekaterih državnih institucij.
Kot je znano, je finančna uprava (Furs) objekt, v katerem se je nahajala popolnoma opremljena nezakonita proizvodnja ponarejenih cigaret, odkrila v torek, 13. oktobra. Takoj zatem je o tem obvestila Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in specializirano državno tožilstvo.
Toda pozor: po naših informacijah so bili na Fursu o delovanju ilegalne tovarne cigaret obveščeni že teden dni prej. Ali in zakaj niso šli davčni inšpektorji takoj na lokacijo, še preverjamo. Prav tako, kdaj je Furs o teh sumih prvič obvestil policijo.
Vprašanje, ali so na Fursu po prijavi res ukrepali z več dni zamude, je pomembno, ker za zdaj ni znano, ali je preiskovalcem res uspelo odkriti vse osebe, povezane z nezakonito proizvodnjo cigaret pri Lendavi.
Za zdaj sta namreč več kaznivih dejanj osumljena le dva slovenska državljana iz Slovenske Bistrice: ob Benjaminu Kropcu, ki je lastnik prostorov v Lendavi, še Simeon Motaln, ki je trenutno na begu. Ostale storilce policija opisuje kot »neznane«.
Kaj se je torej dogajalo v dneh pred zasegom nezakonite proizvodnje cigaret? Kaj vse smo odkrili o osumljenih? In zakaj sledi vodijo tudi v Bosno in Hercegovino?
Preberite še:
Tuji delavci ujeti v tovarni podjetnika, ki ga že leta preganja inšpekcija
Podjetje iz bolgarske vasi kot krinka
Na finančni urad v Murski Soboti smo se včeraj obrnili z več vprašanji o tem, kdaj so prejeli prvo informacijo o ilegalni tovarni pri Lendavi. Odgovora še nismo prejeli.
Medtem je že jasno, da je bila nezakonita proizvodnja cigaret velika tudi v evropskem merilu.
Preiskovalci namreč niso odkrili zgolj posameznih strojev za izdelavo cigaret, temveč celotno proizvodno linijo za obdelavo tobaka, izdelavo cigaret in njihovo pakiranje, vredno več milijonov evrov. Po prvih izračunih Fursa vrednost davčnih zatajitev samo pri trošarinah presega 10 milijonov evrov.
Kdo je bil torej vodja tega ilegalnega pogona? Benjamin Kropec, lastnik prostorov pri Lendavi, je za POP TV zanikal, da bi vedel za nezakonito proizvodnjo cigaret. Poudaril je, da je prostore zgolj oddal v najem in to bolgarskemu podjetju Spidsped. Nazadnje naj bi prostore v Lendavi obiskal junija, a tam po lastnih besedah ni opazil ničesar sumljivega.
Toda vse kaže, da je bilo bolgarsko podjetje le krinka za nezakonito dejavnost. Po javno dostopnih podatkih je bilo namreč ustanovljeno novembra lani, torej verjetno prav za zagon ilegalne tovarne cigaret pri Lendavi. DDV številko v Bolgariji je pridobilo januarja letos.
Preberite še:
Milijonski posel Tee Košir: dovoljenja v rokah sestre Zorana Stevanovića
Oba znana osumljenca sta tesno povezana
Poglejmo dejstva. Podjetje Spidsped ima poštni nabiralnik v vasi Porojno na severovzhodu Bolgarije, ki ima dobrih tisoč prebivalcev. Ta del države je že vrsto let pomembna strateška točka za organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem tobaka in ponarejenih cigaret. V okolici Porojna so nasadi tobaka. Dobrih 30 kilometrov stran je reka Donava, ki je ključna prometna žila za tihotapljenje cigaret.
Podjetje Spidsped po uradnih podatkih ne posluje. Kdo je torej dejansko plačeval najemnino z računa tega podjetja, tako ni znano. Omenimo še eno dejstvo: preiskovalci so med tujimi delavci na lokaciji ob več kot 30 državljanih Paragvaja našli tudi državljana Bolgarije.
Čeprav Benjamin Kropec zatrjuje, da o ilegalni tovarni cigaret ni vedel ničesar, je dejstvo, da je tesno povezan s Simeonom Motalnom, drugim osumljencem, ki je na begu pred policijo. Po naših informacijah je Motaln najemnik objekta na območju Prebolda. Ta je bil po ugotovitvah preiskovalcev namenjen za shranjevanje večjih količin surovin in materialov za nezakonito proizvodnjo cigaret v Lendavi.
Kaj vse povezuje Kropca in Motalna? Kropec je od leta 2022 lastnik poslovno stanovanjskega objekta na Travniški ulici v Slovenski Bistrici, v katerem je nekaj mesecev pozneje svoj sedež prijavilo podjetje Zdejs. Njegov direktor in lastnik je Motaln.
Preberite še:
Tu je dokaz, da je Logarjev človek ponaredil dokument. Kaj o tem ve Logar?
Posloval z občinsko Komunalo, zdaj je na begu
Eden od večjih poslovnih partnerjev tega Motalnovega podjetja je Komunala Slovenska Bistrica, ki je v večinski lasti občine Slovenska Bistrica. Od leta 2022 je podjetje Zdejs od Komunale prejelo že več kot 150 tisoč evrov. Prvo naročilo je podjetje dobilo praktično takoj po tem, ko je bilo ustanovljeno, od leta 2024 pa posluje prek računa, odprtega v Avstriji.
Simeon Motaln je leta 2024 postal tudi lastnik podjetja Stralis, ki se ukvarja s cestnim tovornim prevozom in trgovino. Pred tem je imelo sedež v stanovanjskem objektu v naselju Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Ta nepremičnina je v lasti Draga Kropca, ki je po naših podatkih stric Benjamina Kropca.
Tudi podjetje Stralis ima račun odprt v Avstriji, pri tamkajšnji banki Steiermärkische Bank und Sparkassen. V isti državi ima Motaln v večinski lasti prevozniško podjetje Lotus Logistik s sedežem v Lipnici.
Motaln in Drago Kropec sta imela pred več kot desetletjem tudi skupno podjetje Simkra. Delovalo je v poslovnem objektu, ki se nahaja nedaleč od sedeža podjetja Odpad Bistrica v lasti Benjamina Kropca. Lastnik tega objekta je Vinko Kropec, oče Benjamina Kropca, ki se ukvarja s prevozništvom.
Preberite še:
Logarju pomagal pisati program, zdaj ga kriminalisti sumijo korupcije
V lasti imela tudi prevozniško podjetje iz BiH
Še ena stična točka med Simeonom Motalnom in Dragom Kropcem pa je Bosna in Hercegovina. V tamkajšnjem mestu Mrkonjić Grad imata v lasti podjetje Udarnik.
To je bilo nekoč veliko avtobusno podjetje, ki pa je po privatizaciji in prehodu v slovenske roke prenehalo z delovanjem. Zanimivo je bilo zaradi zemljišč. Ta so bila pred dobrim desetletjem prodana Italijanom, ki so na lokaciji zagnali proizvodnjo kovinskega silicija za železarsko in jeklarsko industrijo.
Direktor in eden največjih lastnikov Udarnika je Pero Lazendić, ki so mu bosanski organi leta 2013 očitali ponarejanje registrskih tablic in njihovo prodajo, predvsem tablic z avstrijskimi registrskimi oznakami.
V istem času je imel težave z zakonom tudi Motaln. Na zatožni klopi v Sloveniji se je znašel zaradi domnevnega fizičnega napada in kraje kombiniranega vozila.