Darilo države vodarskim podjetjem: koncesije in milijonski dobički ostajajo
Urejanje državnih vodotokov je za izbrance zlata jama. Prejšnja vlada je želela koncesije ukiniti. Zdajšnja se je odločila, da jih bo ohranila. Zakaj je to dobra novica za štiri vodarska podjetja, ki ustvarjajo rekordne dobičke?
Zasebnim podjetjem, ki jim koncesije za državne vodotoke v obdobju po katastrofalnih poplavah prinašajo rekordne dobičke, je uspelo doseči pomembno zmago.
Ministrstvo za okolje in prostor želi namreč podjetjem Hidrotehnik, VGP Drava Ptuj in Pomgrad VGP, ki se jim je koncesija za urejanje voda iztekla sredi letošnjega leta, omogočiti, da bodo lahko to javno službo opravljala do poletja 2028. Do zdaj je veljalo, da lahko podjetja javno službo opravljajo največ šest mesecev po izteku koncesije. V primeru teh treh podjetij torej do konca letošnjega leta.
Po novem bi ministrstvo to vmesno obdobje podaljšalo za leto in pol. Enako bi veljalo za podjetje Nivo Eko, ki se mu koncesija izteče junija 2027.
A to ni edina pomembna sprememba. Ministrstvo, ki ga vodi Polona Rifelj, bi s predlogom nove uredbe, ki ga je objavilo včeraj, podaljšalo tudi trajanje koncesij za urejanje voda - z dosedanjih sedmih na deset let.
S tem je dokončno jasno, da je sedanja vlada opustila idejo o ukinitvi koncesij, ki jo je napovedala prejšnja vlada Roberta Goloba. Lani jeseni je tako Slovenski državni holding (SDH) začel pripravljati ustanovitev podjetja Slovenske vode, ki bi iz rok zasebnikov prevzelo urejanje vodotokov. Te načrte je prehitela zamenjava oblasti, sedanja vlada pa jih je umaknila z mize.
Komu te spremembe najbolj koristijo? Zakaj so zmagovalci razpisov za koncesije praktično vedno znani vnaprej? In kako se je področje urejanja voda po poplavah leta 2023 v finančnem smislu spremenilo v zlato jamo za koncesionarje?
Preberite še:
Konec koncesij za Seniča, Južno & co. Dobili bomo državno podjetje za vode.
Koncesije bodo veljale kar deset let
Podjetjem Hidrotehnik, Nivo Eko, VGP Drava Ptuj, VGP Novo mesto in Pomgrad VGP je država koncesijo za urejanje voda podelila poleti 2019, v času vlade Marjana Šarca. V veliki večini so se iztekle sredi leta, po stari uredbi pa bi morala direkcija za vode postopke za podelitev novih koncesij izpeljati do konca leta.
Toda zdaj si bo z novo uredbo čas za to podaljšala do junija 2028. Država bo tako sedanjim koncesionarjem »kupila« še skoraj dve leti časa, v katerem bodo lahko še naprej opravljali javno službo urejanja voda, čeprav se jim bodo koncesije že iztekle.
Obenem bi ministrstvo obdobje trajanja koncesij podaljšalo s sedmih na deset let. Podjetja, ki bodo dobila koncesijo, bodo tako lahko dela za državo opravljala tri leta dlje. Na ministrstvu to utemeljujejo z razlago, da podjetja za pridobitev koncesij potrebujejo usposobljene delavce in drago mehanizacijo, kar zahteva precejšnja vlaganja.
Že pred sedmimi leti je sistem podeljevanja koncesij odprl več vprašanj o dejanski konkurenci med podjetji. Podobno kot pri nekaterih velikih gradbenih poslih se je pokazalo, da tekmovanja za javni denar praktično ni bilo.
Poslovanje družbe Nivo Eko
Preberite še:
Kdo skrbi za struge rek? Štirje zmagovalci privatizacije.
Urejanje voda je finančna zlata jama
Na razpis za devet območij je namreč direkcija za vode kar pri osmih prejela le po eno ponudbo. Tudi zato se je pojavil sum, da so se največja podjetja o razdelitvi območij dogovorila že vnaprej.
Takrat so opozarjali, da država za urejanje vodotokov namenja premalo denarja. Leta 2020 je direkcija za vode za to področje odštela le 13 milijonov evrov. Strokovnjaki so opozarjali, da to ne zadošča za ustrezno vzdrževanje, zaradi česar so se že leta kopičile težave s čiščenjem strug in urejanjem brežin.
Poslovanje družbe Hidrotehnik
Nato se je ta znesek pod tretjo vlado Janeza Janše, ko je ministrstvo za okolje vodil Andrej Vizjak, začel povečevati. Leta 2022 se je potrojil na 33 milijonov evrov.
Vse to pa se je radikalno spremenilo po poplavah avgusta 2023, ko je država močno okrepila financiranje urejanja voda. Že v slabem letu dni po poplavah so si trije največji koncesionarji (Hidrotehnik, Nivo Eko in VGP Drava Ptuj) razdelili več kot 100 milijonov evrov državnega denarja.
Preberite še:
Dajejo posel samemu sebi – država pa jih za to še plačuje
Prihodki v nebo, število zaposlenih pa skoraj enako
Leta 2024 je država za redno javno službo urejanja voda namenila 46 milijonov evrov, lani pa že skoraj 55 milijonov evrov. To je sicer le del proračunskega denarja, ki gre za ta namen. K temu je treba prišteti še številne posamezne investicije, ki jih je izvajala direkcija za vode. Skupna vrednost poslov, ki jih dobivajo podjetja na tem področju, je zato še precej večja.
Poslovanje družbe Drava VGP
Tudi zato ne preseneča, da se je poslovanje podjetij Hidrotehnik in VGP Novo mesto, ki sta v lasti skupine Perspektiva in novomeškega CGP, Nivo Eko, ki ga obvladuje Klemen Senič, VGP Drava Ptuj, ki je v lasti Leopolda Poljanška, in Pomgrad VGP,ki ga obvladuje družina Polanič, po poplavah razcvetelo. Lani so skupaj imela skoraj 200 milijonov evrov prihodkov, pri tem pa so ustvarila 20 milijonov evrov dobička.
Za primerjavo: še leta 2022 je imelo teh pet podjetij za skoraj polovico manj prihodkov (120 milijonov evrov), njihov skupni dobiček pa je znašal le pet milijonov evrov.
Pozor: v istem času se je število zaposlenih povečalo precej manj kot prihodki. Leta 2022 so Hidrotehnik, VGP Novo mesto, Nivo Eko, VGP Drava Ptuj in Pomgrad VGP zaposlovali 481 ljudi, dve leti pozneje pa 522. Medtem ko so prihodki zrasli za 67 odstotkov, se je torej število zaposlenih povečalo le za osem odstotkov.
Preberite še:
Ima koncesijo za urejanje voda. Dobičke posoja razvpitemu poslovnežu.
Ministrstvo obljublja boljši nadzor
Kako je podjetjem z razmeroma majhnim povečanjem števila zaposlenih uspelo opraviti toliko več dela in ustvariti bistveno višje prihodke, ni jasno.
V uredništvo necenzurirano.si pa smo že v mesecih po poplavah začeli opozarjati na pomanjkljivosti pri nadzoru nad porabo tega denarja. Ena glavnih je, da so tako imenovani rečni nadzorniki, ki so zadolženi za pregledovanje vodotokov, dejansko zaposleni pri koncesionarjih. Poenostavljeno: plačo dobivajo od podjetij, ki izvajajo dela, v njihovem interesu pa je čim večji dobiček.
Nova uredba sicer zaostruje kadrovske pogoje pri podjetjih, ki se bodo prijavila na razpis za koncesije, predvsem glede izkušenj. Zaostruje tudi nadzor nad delom koncesionarjev, saj naj bi država lahko tudi nenapovedano preverjala njihove poslovne knjige, zaposlene, porabo denarja, obseg, kakovost in pravočasnost opravljenih del.
Hkrati bodo nekateri pogoji bolj prilagodljivi. Podjetja bodo lahko kadrovske in tehnične pogoje izpolnjevala skupaj s partnerji ali podizvajalci, zato ne bodo več nujno potrebovala vseh kadrov in opreme znotraj enega podjetja. Tudi zato gre pričakovati, da se bodo na razpis za koncesije prijavili konzorciji večih gradbincev.
