Gledamo začetek političnega konca Anžeta Logarja #komentar

Anžetu Logarju je za zdaj uspelo. Tea Košir po vseh preobratih, javnih izjavah, zakulisni politični trgovini, pritiskih in domnevnih grožnjah, o katerih je govorila tudi sama, ni več poslanka Demokratov. To pomeni, da stranka ostaja pri šestih poslancih, s tem pa bo v vladi ohranila tri resorje. 

Logar se je v teh dneh rešil, a vprašanje je, ali ne gre le za epizodo, ki bo zgolj za nekaj časa odložila njegovo politično smrt. 

Njegov politični projekt je resno načet, enako tudi kredibilnost. Demokrati izgubljajo člane, afer in spornih poslov je vse več. Od nepojasnjenih finančnih virov za stranko do suma ponarejanja listin pri imenovanju vidnega člana stranke na funkcijo v državnem podjetju. Od spornega rahljanja omejitve glede tobaka in alkohola, pod katerega se je podpisal Logarjev minister Tadej Ostrc, do »lomljenja« neposlušne poslanke. 

Vse to ni presenečenje, ampak v resnici edina logična posledica vseh odločitev, ki jih je Logar sprejel v »osamosvojeni« fazi svoje politične kariere. Od visokoletečih besed o »tretjem političnem bloku«, ki ne bo »ne Golob ne Janša«, je ostalo bore malo. V Logarja je tresnila slovenska politična realnost. Do leta 2030 ostaja ujetnik SDS, nato se bo na volitvah boril za golo politično preživetje.

Kaj je torej šlo narobe? 

Preberite še:
Milijonski posel Tee Košir: dovoljenja v rokah sestre Zorana Stevanovića

»To je začetek nečesa velikega«

Bilo je štiri leta nazaj, ko je Anže Logar v drugem krogu predsedniških volitev dokaj tesno izgubil proti Nataši Pirc Musar. V resnici je šlo za odličen rezultat, ki ga je Logar dosegel kot uradno drugi človek v hierarhiji SDS – in to v istem letu, ko je stranka utrpela poraze na parlamentarnih volitvah in treh referendumih.

Takrat je Logar napovedal, da »smo danes na začetku nečesa velikega«. Sledilo je dvoletno obdobje, v katerem se je Logar vsaj uradno počasi trgal od SDS. Najprej je napovedal, da bo kandidiral za predsednika SDS, nato odstopil kot predsednik sveta SDS, poslanec in član stranke. Za vsako od teh odločitev si je vzel mesece časa, vsaka je delovala kot skrbno nadzorovana. 

Vse to je bil jasen signal, da gre v veliki meri za igro med Logarjem in njegovim političnim »očetom«, ki je v dolgoletnem vajencu zaznal priložnost za nov politični satelit. Logarjeva misija je imela od začetka en sam cilj: pod okrilje političnega projekta, ki je moral dajati videz neodvisnosti, privleči čim več glasov iz bazena, ki je leta 2022 volil Roberta Goloba, za SDS pa so bili zaradi njene radikalnosti za vedno izgubljeni. 

Med prvimi je to igro že leta 2024 prepoznal Miha Brejc. »Razlika med Logarjem in Gregorjem Virantom je gromozanska, saj je Logar pri svojih odločitvah premalo samostojen. Virant je imel hrbtenico, Logar pa nima poguma,« je Brejc v kali zatiral vsakršne primerjave z nekdanjim predsednikom Državljanske liste, ki je ob ustanovitvi leta 2011 začela mešatištrene tudi na desnici.

Preberite še:
Tu je dokaz, da je Logarjev človek ponaredil dokument. Kaj o tem ve Logar?

Kdor je želel videti, kaj je projekt Logar, je to videl

Projekt Logar je ciljal na zmerno desne in sredinske volivce, liberalce, podjetnike, ki jih je razočarala Golobova vlada, in naivneže, ki so verjeli, da v Sloveniji nastaja nova politična sila, tretji blok. Pod to krinko je Logar lovil glasove za novo vlado Janeza Janše.

Vsa znamenja, da gre za igro, so bila tu. Propagandni aparat SDS se nikoli ni lotil Logarja, četudi se je ta »osamosvajal« kar tri leta. Logarjev projekt je prej kot na novo liberalno alternativo spominjal na »light« verzijo SDS s kadri iz tretjega in četrtega ešalona stranke. Pred volitvami je Logar v roke dobil tudi ključe polne blagajne propadle SMC.

Vsakršno Logarjevo soliranje je Janša hitro zatrl. Ko se je izkazalo, da Logar preveč koketira s prostozidarji, je puščico proti njemu izstrelil kar na enem od predvolilnih soočenj. Logar jo je pravilno razumel kot discipliniranje. Kljub temu je v finalu zadnjega soočenja po več tednih padanja podpore naivnim volivcem serviral še obljubo, da ne bo šel v koalicijo ne z Janšo ne z Golobom, ker »sta oba svojo priložnost že imela«.

Epilog je znan. Takoj po volitvah je Logar pribežal v Janšev tabor. S tem mu je omogočil sestavo nove vlade, a hitro je postalo jasno, da si je kupil karto za vožnjo na političnem vlaku smrti. 

Preberite še:
Logarju pomagal pisati program, zdaj ga kriminalisti sumijo korupcije

Politična trgovina: poslanski mandat za službo v javni upravi 

Najprej se je Logarju zapletlo pri poslancih. Ne le da zaradi narave našega volilnega sistema sam ni uspel priti v državni zbor. Izkazalo se je, da je med šestimi poslanci vsaj pol takih, ki so mu res verjeli, da so zraven pri projektu, ki ni »ne Golob ne Janša«.

Nato je v vladi dobil ministrstva, ki jih v resnici nihče ni hotel. Tudi zdaj ima več težav. Na eni strani ve, da so ga podprli številni botri, ki od investicije v Demokrate pričakujejo primeren »donos«. 

Na drugi strani se njegova stranka, ki je na veliko obljubljala boj proti korupciji, sama zapleta v korupcijske afere. Kaj drugega kot to je zgodba o poslanki, ki se je mandatu odrekla zato, ker je dobila službo v javni upravi in to celo sama priznala? 

Preberite še:
Prijateljski posel ministra Ostrca: plačali oglase, ki jih ni videl nihče

Projekt Logar se bo (z)lomil na projektu Skok

Zdi se, da bo prav projekt Skok točka, na kateri se lahko politični projekt Logar dokončno sesuje. Tudi za številne pravnike, ki jim nikakor ni mogoče očitati simpatij do levice, je projekt Skok korak predaleč. 

Drži, pravosodje je bolnik, ki potrebuje zdravilo. Toda namesto tega bo dobilo šok terapijo za bolezen, ki je sploh nima, je nekdo lucidno zapisal pred dnevi. 

Ni videti, da ima Logar izhod, ki bi ga lahko razglasil za zmago. Če bo Logar projekt Skok izpeljal, bo dal najlepše darilo svoji nekdanji stranki, ki v tožilstvu že desetletja vidi center »udbomafije«. Če ga ne bo, se bo začelo odštevanje do dneva, ko ga v tej koaliciji v političnem smislu čaka milostni strel. Za začetek bo moral žrtvovati ministra Mihaela Zupančiča, svojega zaupnika iz obdobja na ministrstvu za zunanje zadeve.

Vse bolj se zato zdi, da gledamo začetek Logarjevega političnega konca.