To je direktorica, ki odloča o prodaji Ljubljanske borze hrvaški državi

Prihaja dan odločitve za prodajo Ljubljanske borze. Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), regulatorja domačega kapitalskega trga, bo namreč po napovedih jutri odločal o tem, ali bo hrvaški državni Finančni agenciji (Fina) izdal dovoljenje za prevzem Ljubljanske borze, edine slovenske ustanove za trgovanje z vrednostnimi papirji. 

Gre za zadnji pogoj, ki ga mora hrvaška država izpolniti pri naskoku na Ljubljansko borzo. Kot smo že poročali, je Ljubljanska borza že od leta 2015 v lasti Zagrebške borze. Do zdaj so bili njeni največji delničarji različni hrvaški zasebni skladi in fizične osebe. To se zdaj spreminja, saj Zagrebško borzo prevzema Fina, ki je v izključni lasti hrvaške države. Skupaj z Zagrebško borzo bo tako pod neposredno okrilje hrvaške države prešla še Ljubljanska borza. 

Fina je soglasje za nakup Zagrebške borze od hrvaškega regulatorja dobila že v začetku septembra. Zdaj čaka le še na dovoljenje za pridobitev posrednega kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi, o katerem odloča ATVP.

Kdo so torej ljudje, ki bodo odločali o zeleni luč za vstop hrvaške države v Ljubljansko borzo?

Preberite še:
Tajni obisk v Ljubljani: Hrvati prišli povedat, da želijo prevzeti Savo Re

ATVP vodi bivša namestnica akterja afere "slovenski Watergate"

Svet ATVP vodi direktorica Anka Čadež. Na tem položaju je od marca 2021. Nanj jo je z 52 glasovi podpore imenoval državni zbor v času tretje vlade Janeza Janše.

Anka Čadež je na agencijo prvič prišla leta 2008. Takrat jo je za namestnico pripeljal tedanji direktor Damjan Žugelj. Ta je širši javnosti najbolj znan kot poznejši direktor urada za preprečevanje pranja denarja (UPPD) in osrednji akter afere "slovenski Watergate". V letih 2021 in 2022 je urad pod Žugljem brez zakonske podlage brskal za bančnimi podatki več kot sto ljudi, med katerimi so bili tudi tedanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič, novomeški škof Andrej Saje in medijski mogotec Dragan Šolak.  

Že leta 2024 je specializirano državno tožilstvo proti Žuglju vložilo zahtevo za sodno preiskavo zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic, za katerega je določena kazen od enega do petih letih zapora. 

Damjan Žugelj je ATVP vodil do leta 2015. Nato ga je za kratek čas začasno zamenjala Anka Čadež. Po koncu mandata na ATVP je Žugelj odšel živet na Hrvaško, kjer je sprva delal v finančni industriji, nato pa poslovno sodeloval s tamkajšnjim tajkunom Želimirjem Kodrićem. 

Preberite še:
Našo borzo prevzema hrvaška agencija, ki je zaprla vrata Ljubljanski banki

Direktorica ATVP sodelovala pri varnostnem pregledu Žuglja

Anka Čadež in Žugelj sta tudi pozneje ostala v prijateljskih odnosih. Kot smo neuradno izvedeli, je bila Anka Čadež prav zaradi tega ena od oseb, s katero so bile slovenske oblasti v stikih med varnostnim pregledom Damjana Žuglja pred njegovim imenovanjem na čelo UPPD v času tretje Janševe vlade leta 2021. To nakazuje, da sta bila ves čas v zelo dobrih odnosih. Med opravljanjem funkcije na UPPD je Žugelj uradno prebival v Samoborju, hrvaškem mestu tik ob meji s Slovenijo. 

Svet ATVP ima sicer pet članov. Ob Anki Čadež so to še Žiga Kosi, ki je na ATVP zadolžen za nadzor nad subjekti kapitalskega trga, Jerneja Prostor s pravne fakultete mariborske univerze, direktor agencije za zavarovalni nadzor Gorazd Čibej in sedanja direktorica UPPD Anika Vrabec Božič. Odločitev ATVP v tej zadevi bo dokončna.

V celotni zgodbi je najbolj sporno dejstvo, da je imela Fina, torej verjetna bodoča lastnica Ljubljanske borze, v preteklih letih pomembno vlogo pri oviranju interesov slovenske države na Hrvaškem. 

Natančneje, že od 90. let prejšnjega stoletja je Ljubljanski banki (LB) pomagala onemogočati dostop do denarja, ki so ji ga dolgovala hrvaška podjetja. Tega se je v preteklosti nabralo za skoraj pol milijarde evrov, Slovenija pa ga je pred slabim desetletjem neuspešno skušala izterjati z meddržavno tožbo. 

Preberite še:
To je hrvaška hobotnica, ki naskakuje našo drugo največjo zavarovalnico

Kako so hrvaške oblasti prek Fine blokirale Slovenijo

Kot je znano, je hrvaška država od Slovenije, ki je leta 1994 ustanovila Novo Ljubljansko banko (NLB), zahtevala poplačilo varčevalcev "stare" LB. Obenem pa je tej banki začela blokirati izterjavo denarja, ki so ji ga hrvaška podjetja dolgovala iz najetih posojil in garancij.

Med letoma 1991 in 1996, ko je bilo vojne na Hrvaškem že konec, je zagrebška podružnica LB začela s postopki izterjave pred hrvaškimi sodišči. Toda hrvaške oblasti so počele vse, da do vračila denarja ne bi prišlo: neposredno so se vmešavale v sodno oblast, preprečevale izvršbe in spreminjale sodno prakso. 

Že oktobra smo razkrili, da je imela pomembno vlogo pri hrvaški blokadi teh postopkov prav Fina, takrat še kot hrvaški Zavod za plačilni promet (ZAP), ki je nasledil tamkajšnjo Službo družbenega knjigovodstva (SDK). 

Na kakšen način? LB je v preteklosti po sodni poti poskušala izterjati nepoplačana posojila, odobrena več hrvaškim podjetjem. Imela je pravnomočne izvršbe, na podlagi katerih bi morala Fina kot plačilni agent v imenu LB prisilno izterjati denar z bančnih računov najmanj treh dolžnikov. 

Preberite še:
Od "Udbe" do Rovinja: hrvaška država osvaja še slovenski finančni sektor

Koliko je bilo tožb LB na Hrvaškem?

Šlo naj bi torej le za "tehnično" opravilo, kar pa je Fina zavrnila. Tam so namreč ocenili, da LB ni upravičena do tega denarja, saj da je svoje poslovanje že prenesla na NLB kot svojega pravnega naslednika. 

Bistvo: Fina po sodni praksi ni imela pristojnosti odločati o vsebini pravnomočnih izvršb oziroma sodb, temveč bi jih morala izvršiti. Toda tega, kot omenjeno, ni storila. Ljubljanska banka je zato leta 1995 proti Fini vložila najmanj eno tožbo zaradi nezakonitega ravnanja in povzročene škode. Zahtevala je plačilo skupaj okoli 3,85 milijona hrvaških kun z zakonskimi obrestmi. 

Dodatnih informacij o morebitnih drugih postopkih ni mogoče dobiti, zato ni znano, koliko jih je LB sprožila. Zagotovo pa so bile odločitve Fine usklajene s hrvaško državo. V tistem času je Fino vodil Bogumil Cota, ministrstvo za finance pa Božo Prka, ki je pozneje postal eden najvplivnejših hrvaških bankirjev. Pomembno vlogo pa je imel tudi v dogajanju okrog prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju pred dobrim desetletjem.