Rekordno število smrti, svojce pa odirajo pri pogrebih

Epidemija je do zdaj v Sloveniji zahtevala več kot 3600 življenj. Njihove svojce je pahnila v stiske, ki jih zdaj izkoriščajo največja pogrebna podjetja. Nalagajo jim plačevanje dodatnih, nepotrebnih stroškov in jih zavajajo s ceniki. Vedno več svojcev si zato ne more privoščiti plačila pogreba pokojnika.

V zadnjih tednih se je na nas obrnilo več ljudi, ki so nedavno izgubili najbližje in so jih presenetile nekatere visoke postavke na računu za pogreb. Tako so jim na Žalah, osrednjem ljubljanskem pokopališču, samo za večdnevno uporabo hladilnice in 24-urno dežurno službo zaračunali dodatnih 320 evrov. "Oče je zbolel in v eni od ljubljanskih bolnišnic umrl za covid-19. Prepeljali so ga na Žale, kjer so ga pokopali. Ne razumem, zakaj sem plačala 24-urno službo. Morda zato, da bi ga ob treh zjutraj obiskala in se prepričala, če je še tam," se sprašuje bralka iz Ljubljane.

Enake izkušnje imajo drugod po Sloveniji. "V pogrebnem podjetju so rekli, da nam bodo zaradi koronavirusa zaračunali dodatnih 268 evrov in da to ni njihova krivda. Da je to zaradi občine. Že tako trpimo zaradi izgube, zdaj pa moramo ob že tako bornih pokojninah dodatno plačati. Ampak ko ti to povedo, nisi v položaju, ko bi lahko ugovarjal," nam je dejala starejša občanka iz Prekmurja.

V drugem valu epidemije je umrlo 3745 ljudi več kot leto prej (Vir: SURS)

V obeh primerih se je končni račun za pogreb močno zvišal. Cene osnovnega pogreba s krsto se namreč gibljejo od 650 evrov v Ljubljani do 923 evrov v Mariboru, drugje pa lahko presežejo tisoč evrov. Pri osnovnem pogrebu z žaro se cene začnejo pri 400 evrih (Ljubljana). V teh cenah ni všteto spominsko obeležje in morebitne dodatne storitve, na primer glasba. Na računu pa se znajdejo tudi obvezne postavke, ki jih v spletnem ceniku ni mogoče najti. Več o tem v okvirju.

Preberite še:
Tu so dejstva. Kdo bo odgovarjal za smrti?

Pokojne odvažajo iz bolnišnic brez vednosti svojcev 

Sogovorniki iz pogrebniške dejavnosti opozarjajo, da so med epidemijo mnogi postali žrtve okoriščanja in nepoštene poslovne prakse. V nekaterih občinah namreč javna komunalna podjetja pokojne iz polnih bolnišnic odvažajo v svoje hladilne prostore, ne da bi jim svojci to naročili. S tem jim po nepotrebnem povzročajo dodatne stroške, ki znašajo od 10 do 30 evrov na dan "čakanja" na pogreb. Pod krinko pomoči bolnišnicam se po zatrjevanju sogovornikov okoriščajo javna podjetja, ki so jim občine dodelile monopol nad prevzemom in hranjenjem trupel pokojnikov. 

To potem zaračunajo kot "24-urno dežurno službo", ki vključuje plačila stroške prvega prevoza pokojnika in njegove začasne hrambe. "To se dogaja v Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, na Jesenicah, v Kopru, Izoli ... Pred epidemijo smo lahko sami odpeljali pokojnike iz bolnišnic, zdaj tega več ne smemo. Trupla prevzamejo komunalna podjetja in to dodatno zaračunajo nam, mi pa strankam," nam je pojasnil Dušan Bratuša, direktor in lastnik pogrebnega podjetja Bratuša iz Križevcev pri Ljutomeru.

To ni edini dodatni strošek, ki so ga morali prevzeti svojci. Konec lanskega leta, ko so bile bolnišnice v Mariboru, Celju in Murski Soboti polne obolelih s covid-19, so te premeščali po vsej državi, na primer v bolnišnice na Severnem Primorskem ali Obali, kjer je bil še prostor zanje. Če so tam umrli, so stroške prevoza trupel pokojnikov v domačo občino, kjer so jih pokopali, zaračunali svojcem, čeprav za to niso bili odgovorni. 

Izvajalci pogrebne dejavnosti zaračunavanju dodatnih prevozov odločno nasprotujejo, saj po zakonu izredne prevoze v izrednih okoliščinah, ki so nastali na zahtevo državnih organov ali drugih nosilcev javnih pooblastil, plača naročnik teh storitev, ne pa naročnik pogreba. Prej s tem ni bilo toliko težav, saj je bilo v mrtvašnicah bolnišnic dovolj prostora. Zdaj, ko imamo zaradi epidemije veliko število umrlih, pa se je število primerov skokovito povečalo. 

Preberite še:
Za Janševo vlado je najprej ekonomija, potem življenja in zdravje

Poslanci ostali gluhi za opozorila 

V Skupnosti občin Slovenije, ki jih vodi Peter Misja, so zato konec lanskega leta poslancem državnega zbora poslali nujni predlog, naj v sedmi paket protikoronskih ukrepov (PKP7) vključijo določbo, po kateri bi se ti stroški med epidemijo krili iz proračuna. 

"Seznanjeni ste, da so tudi pokojni vir možnih okužb, kar zahteva posebno ravnanje in povečane zmogljivosti hladilnih prostorov, večje število primernih vozil za prevoz pokojnika in kadra. V izogib možnim dodatnim okužbam se zmogljivosti hladilnih prostorov izkoriščajo po vsej Sloveniji in ne zgolj na območjih delovanja javnih gospodarskih služb posameznih lokalnih skupnosti, kar je lahko vzrok znatno povečanim finančnim obremenitvam žalujočih svojcev," je poslance opozoril Misja, sicer župan občine Podčetrtek.

Tudi v Obrtni zbornici Slovenije (OZS) so opozarjali, da svojci pokojnikov niso krivi za to, da morajo tako dolgo časa čakati na pogreb. "To je izključno posledica epidemije. Zato bi morala posredovati država in poskrbeti za plačilo teh stroškov, ki so zares visoki," je poudarila Jožica Coif, predsednica Odbora pogrebnih dejavnosti pri OZS. Kljub temu so pri poslancih naleteli na gluha ušesa. Za določbo ni bilo prostora v PKP7. 

Ko se na računu pojavi za več sto evrov dodatnih storitev 

Več bralcem so na ljubljanskih Žalah zaračunali storitve, ki niso bile naročene in jih ni mogoče najti na spletnem ceniku. Med njimi so prevoz pokojnika v vežico, prevoz grobarja in pogrebnega moštva, 24-urna dežurna služba, uporaba hladilnika, upepelitev, zdravnik/komisija pred upepelitvijo ... Samo zaradi teh obveznih storitev, za katere sta bralca izvedela tik pred zdajci, je bil končni račun mnogo višji. V primeru pokopa s krsto se je zvišal za 200 evrov, pri pokopu z žaro pa za kar 482 evrov. To ne bi bilo tako problematično, če ne bi bile Žale največja pogrebna družba v Sloveniji in edina izbira v Ljubljani in širši okolici.

Direktor Žal Robert Martinčič je zavrnil očitke, da zavajajo potrošnike. Zakon je tisti, ki določa, kaj vse je zajeto v osnovnem pogrebu, in sicer "prijava pokopa, priprava pokojnika, minimalna pogrebna slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo". Za prej omenjene dodatne storitve pa je potrebno doplačati. O tem podrobno seznanijo tudi vsakega naročnika ob naročilu pogreba. Martinčič je dodal, da je celoviti cenik na voljo v njihovih prostorih in da so cene osnovnega pogreba na Žalah med najcenejšimi v državi.

Iz odgovora tržnega inšpektorata sicer izhaja, da bi lahko šlo za kršitev zakona. Po njihovih besedah morajo biti cene pogrebnih storitev in opreme objavljene tudi na spletnih straneh pogrebnega podjetja. "Na voljo morajo biti vse cene, ne zgolj cene osnovnega pogreba."

"Mnogi si ne morejo privoščiti plačila pogreba"

S plačevanjem stroškov pogrebov včasih ni bilo toliko težav, saj je država praktično vsem izplačevala pogrebnino. V letu 2013 je v povprečju znašala okoli 507 evrov, izplačana pa je bila 18.656 osebam. Po tistem se je število upravičencev močno znižalo. V luči varčevanja v času finančne krize je namreč vlada Alenke Bratušek pogrebnino ukinila kot pravico iz zdravstvenega zavarovanja in jo spremenila v socialni transfer. Do nje so bili upravičeni le še tisti svojci, ki so prejemali denarno pomoč ali varstveni dodatek oziroma dokazano živeli z zelo nizkimi dohodki.

To je bila napaka, je prepričana Ninna Kozorog iz društva Humanitarček. "V času epidemije se je število prosilcev za pomoč že tako drastično povečalo, predvsem pa smo zaznali, da se na nas obrača tudi vedno več svojcev, ki si preprosto ne morejo privoščiti pogreba pokojnika. Predvsem gre za družine, ki že tako krmarijo na minimumu," je povedala. "Najbolj boleče so zgodbe, ko ostane eden od starostnikov sam in nima dovolj sredstev za plačilo dostojnega pokopa. Na koncu pokopava 'leta', kot temu rečem sama. Na položnice, tudi na 36 obrokov," je opozorila.

"Sami imamo dobre izkušnje z večino pogrebnih podjetij, ki nam v takšnih primerih stopijo nasproti in najdemo ugodno rešitev za obe strani. Še vedno sem mnenja, da bi bila avtomatizacija pogrebnine tista zadnja gesta države, ki odraža sočutnost in ne le birokratizacijo, za katero smo skrili zmanjšano število upravičencev. Ta je le in izključno na račun (ponovne) nedostopnosti, tako kot v primeru varstvenega dodatka," je dodala Kozorogova.