Prijateljem v stečajih uspelo: država bo v "prisilki" izgubila milijone

Država bo izgubila pet milijonov evrov, ki jih je pred leti kot subvencijo namenila nekdanjemu razvojnemu centru RI Savinja, tam pa so jo porabili v nasprotju s pravili.

To je postalo dokončno jasno pred dnevi, ko je višje sodišče v Celju zavrnilo pritožbo državnega odvetništva v postopku prisilne poravnave RI Savinja. S tem je snovalcem te "prisilke" prižgalo zeleno luč za uresničitev načrta, po katerem bodo odpisali pet milijonov evrov dolga do države. Med njimi imata ključna vlogo nekdanji lastnik in direktor RI Savinja Janez Uplaznik in njegov pooblaščenec Brane Gorše, sicer nekoč obsojeni stečajni upravitelj. 

To jim bo uspelo, četudi bi morala RI Savinja ta denar državi vrniti na podlagi pravnomočne sodbe, Uplaznik pa se je zaradi nepravilne porabe subvencije lani znašel na zatožni klopi. 

Gre za epilog zgodbe, ki smo jo na necenzurirano.si razkrili v začetku januarja. Že takrat so se pojavili sumi, da je prisilna poravnava RI Savinja namenjena zlorabi tega instituta, s pomočjo katere bi se nekdanji razvojni center rešil visokih obveznosti do države. Že pred tem so si podjetja, povezana z Goršetom oziroma družino Uplaznik, z različnimi manevri zagotovila dodatne glasove v prisilni poravnavi. Na koncu so zbrala 62,6 odstotka glasov, kar je tik nad zakonsko zahtevano 60-odstotno večino.

Kljub temu upraviteljica Urška Kežmah, sicer predsednica sodnega sveta, v postopku ni opazila ničesar spornega. Temu so zdaj pritrdila tudi sodišča, s čimer bo prisilna poravnava postala pravnomočna.

Kako je torej država izgubila pet milijonov evrov? In komu je šel ta denar?

Preberite še:
Stari znanci iz stečajev: odpisali bi pet milijonov evrov dolgov do države

Serija manevrov, s katerimi so premagali državo

Še konec leta 2024 je kazalo, da bo v boju za te milijone zmagala država. Takrat je po večletnem pravdanju dosegla pomembno zmago. V rokah je imela pravnomočno sodbo, ki je določala, da ji mora RI Savinja vrniti 5,4 milijona evrov. Okrajno sodišče v Žalcu je 30. decembra tistega leta izdalo sklep o izvršbi, dan zatem pa je blokiralo bančne račune RI Savinja.

Toda v Uplaznikovem taboru so državo prehiteli - in to tako, da so pripravili teren za nadzorovano "prisilko" RI Savinja. To so storili s serijo manevrov:

1. Najprej sta se dve Uplaznikovi podjetji umaknili iz lastništva, s čimer sta vsaj uradno pretrgali vez z RI Savinja. Njuna lastniška deleža (skupaj skoraj 50 odstotkov) je kupil kar sam RI Savinja.

2. To je pomenilo, da sta podjetji, ki sta bili hkrati tudi upnici RI Savinja, ohranili pravico do glasovanja v prisilni poravnavi". 

3. Istočasno sta se kot nova upnika pojavili podjetji Argos Consulting in Finesto-Najem. Obe sta povezani z Goršetom, svetovalcem RI Savinja pri "prisilki", ki v tem postopku vleče vse niti. Dolgove sta prevzeli od skupine Mikropis, ustanoviteljice RI Savinja, ki jo obvladuje Uplaznik. 

4. Po novem sta imeli ti dve podjetji, povezani z Goršetom, ravno toliko glasov, da sta v poznejši "prisilki" preglasovali državo in potrdili odpis dolgov. To jima je uspelo izključno zato, ker sta prehiteli državo in se pred njo vpisali na premoženje RI Savinja. 

Preberite še:
Poniknili državni milijoni. Kam je gledala varuhinja neodvisnega sodstva?

Sodišče stopilo na stran upraviteljice in RI Savinja

Ko je država ugotovila, v katero smer Uplaznik in Gorše peljeta to "prisilko", se je na sklep o njeni potrditvi pritožila. Kot je razvidno iz sklepa višjega sodišča, je imela v pritožbi največ pomislekov glede izračuna glasovalnih pravic.

Natančneje, državno odvetništvo je zmotilo, ker upraviteljica Urška Kežmah v poročilu o izidu glasovanja pri nekaterih upnikih uporabila drugačne zneske terjatev, kot so bili ugotovljeni v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Zaradi tega naj bi se delež glasovalnih pravic, ki so ga imeli v rokah prijateljski upniki, neupravičeno povečal.

Ker upraviteljica teh razhajanj ni posebej obrazložila, država naj ne bi imela možnosti preveriti, ali so pravilni. Toda tako upraviteljica kot RI Savinja sta očitke zavrnila in pojasnila, da so bili izračuni opravljeni skladno z insolvenčno zakonodajo. Verjelo jima je tudi sodišče. Državo je podučilo, da so "manjkajoči" podatki razvidni iz preteklih poročil, ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pa ni zasledilo nobenih napak.

Preberite še:
Iz Dubaja se vračajo milijoni, ki jih je izgubila slovenska elita

Kam so šli milijoni

Kot smo že poročali, je RI Savinja dobil osem milijonov evrov javnega denarja za razvoj informacijske tehnologije za trgovine, zdravstvo, turistična podjetja in javno upravo. Toda po ugotovitvah revizorjev iz urada za nadzor proračuna je velik del tega denarja porabil za nakup programske opreme za samopostrežne blagajne, ki jo je pred tem že razvil njegov lastnik Mikropis. Zanjo je plačal skoraj pet milijonov evrov.

Pod črto: razvojni center je javni denar prenakazal svojemu zasebnemu ustanovitelju. Ker evropska pravila tega ne dovoljujejo, so posel začeli preiskovati kriminalisti.

Ko je bilo dokončno jasno, da bodo morali vračati denar, pa so se v Mikropisu domislili, kako bi se temu izognili. Kot že omenjeno, so RI Savinja poslali v prisilno poravnavo, med katero je država s pomočjo novih prijateljskih upnikov ostala praznih rok.

Preberite še:
Državne milijone so hoteli kanalizirati na bančni račun v Dubaju #dokumenti

Kaj so rešili pred državo

Za nameček sta Uplaznik in Gorše pred državo rešila tudi ključno premoženje RI Savinja - stavbno pravico, ki jo ima za uporabo poslovnega objekta v Žalcu, v katerem domuje Mikropis. Njena vrednost je bila med "prisilko" ocenjena na slabe tri milijone evrov.

Do te stavbne pravice je želela priti tudi država, a je bila prepozna. Kdo jo je prehitel? Spet obe podjetji, povezani z Goršetom, ki sta na podlagi izvršbe tik pred njo vpisali hipoteko na prej omenjeni stavbni pravici. V nasprotnem primeru bi država lahko prišla do poplačila večine dolga. Ker to državi ni uspelo, je ostala praktično praznih rok, saj ima v prisilni poravnavi status nezavarovane upnice.