Zobozdravniki so eni najbolj nenavadnih podjetnikov sploh. Ko čakamo v ordinaciji in se veselimo diamantnega svedra, ki bo kmalu povrtaval zraven občutljivih zobnih živcev, lahko beremo promocijski material o zobni higieni, pomenu umivanja zob, nitkanja. Ponekod lahko dobimo tudi vzorce zobnih past, popuste za električne zobne ščetke, nitke in še in še, vse z namenom, da bi podjetniku, ki nam bo kmalu izstavil zajeten račun, odrekli posel.
Kdor si redno umiva zobe, je za zobozdravnika izgubljena stranka. Najboljše stranke so ljubitelji sladkarij, sploh trdih bonbonov, ki jih v ekstazi okusa radi pregriznemo. Karies je vprašanje časa, svedru se ne bomo ognili. Splača se nam pohiteti, če ne pridemo dovolj hitro, bo vrtanje globlje, morda bo potrebno tudi odstraniti živec. V tem primeru nam bo podjeten zobozdravnik podal izbiro: pred valovi agonije, ki jim ne bo konca, nas lahko odreši protibolečinska injekcija, seveda za doplačilo. Pred trzljaji in nočnimi morami smo rešeni, seveda bomo za izbiro še hvaležni in izbrali dražjo varianto. Zob brez živca je mrtev, prej ali slej ga bo potrebno tudi izpuliti in v ustih nam bo zevala špranja.
Preberite še:
Moj ata, socialistični kulak #kolumna
Tako špranjo bomo logično želeli zapreti in narediti mostiček z umetnim zobom, podjetnemu zobozdravniku se tu lahko samo smeje. Še bolj bo vesel, če nam bo moral izpuliti toliko zob, da bomo potrebovali kar celotno protezo. Podjetni zobozdravnik si bo tako lahko na naš račun kupil že tretjega audija. Ta je karavan in specializiran za nakupovanje, da se limuzina za na dopust ne bo po nepotrebnem mazala. Vse to samo zato, ker smo imeli preveč radi bonboniere, karamele, tortice in sladke sirupe, kar nam je podjetni zobozdravnik v svoji čakalnici tudi ponujal.
K sreči zobozdravnike k podpiranju ustne higiene vežeta etični kodeks in Ženevska konvencija. Zobozdravnik, ki bo pacienta nagovarjal k škodovanju lastnih zob, da bo na njem bogato zaslužil, bo hitro in trajno izgubil licenco. Kot vsi zdravniki morajo delati za dobro pacienta in ga ne videti kot kravo molznico, ki jo je potrebno finančno izžeti v lastno korist. Zato so zobozdravniki kot podjetniki tako nenavadni in pred svojimi ordinacijami promovirajo Curaprox, ne Werther's Original. Vsem je tudi jasno, da zobozdravnik, ki nam ponuja sladkarije, ne dela za nas, temveč zase. Takega zobozdravnika bomo seveda tudi takoj menjali in izbrali nekega drugega, ki nam bo morda predpisoval manj sladkarij, ampak bo vsaj delal za pacienta, ne zase.
Žal nekateri poklici nimajo etičnega kodeksa, delovanje v lastno korist je pri številnih drugih poklicih tudi manj očitno kot sladkarije v čakalnici pri zobozdravniku. Ko se tako ministri hvalijo, kako vlada dobrohotno deli predvolilne bonbončke, predvolilne bonboniere, predvolilno sladkorno peno in predvolilne trde karamele, ki se lepijo na zobe, se moramo zavedati, da bo sledil tudi povolilni karies.
Izbiramo lahko samo, kdo nam ga bo zdravil.
Preberite še:
Resnica o Dražgoški bitki #kolumna
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
