Oktobra 2013 smo tedanji novinarji Dnevnika Primož Cirman, Vesna Vuković in Tomaž Modic objavili serijo zgodb o zakulisnih dogajanjih pred prodajo Mercatorja, največjega slovenskega trgovca, ki je nekaj mesecev pozneje prešel v last hrvaškega Agrokorja.
V več novinarskih prispevkih smo citirali tudi prisluhe iz kriminalistične preiskave proti Tomažu Lovšetu, takrat ključnemu svetovalcu nekdanjega prvega moža Agrokorja Ivice Todorića pri njegovem naskoku na Mercator. Ti so razkrivali, da je bila prodaja Mercatorja le del načrtovane vezane trgovine poslov v trikotniku med Slovenijo, Hrvaško in mednarodnimi investicijskimi bankami. Todorić je v pogovorih omenjal ime takratnega predsednika uprave NLB Janka Medje, Lovše pa se je za pomoč pri izpeljavi 172 milijonov evrov vredne transakcije med drugim obrnil na vplivnega odvetnika Mira Senico, regionalnega šefa investicijske banke Goldman Sachs Alexandra Dibeliusa in druge lobiste v Sloveniji in na Hrvaškem.
Medtem ko so bralci Dnevnika dobili podroben vpogled v politično-kapitalsko ozadje posla, se je za novinarje začela dolga sodna pot, ki se je končala v začetku tega tedna. Ustavno sodišče je namreč skoraj deset let po objavi serije zgodb zavrnilo Lovšetovo pritožbo zoper sodbi okrajnega in višjega sodišča. Odločilo je, da gre za primer, pri katerem ima svoboda izražanja medija prednost pred Lovšetovo pravico do komunikacijske zasebnosti.
"Gre za pomembno zmago za slovensko novinarstvo in medije. Gre za pomembno zmago interesa javnosti, ki je z objavami izvedela, kdo vse in na kakšen način je v Sloveniji tlakoval pot Agrokorju, ki se je nekaj let pozneje finančno dokončno zlomil, v to brezno pa potegnil tudi Mercator. Iz prve vrste je lahko izvedela, da se je največje slovensko podjetje prodajalo kot vreča krompirja na tržnici. Veseli me, da smo zdaj tudi v Sloveniji dobili sodno prakso, ki temelji na sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)," je odločitev ustavnega sodišča komentiral Primož Cirman, zdaj odgovorni urednik necenzurirano.si.
Preberite še:
Da, kriv sem! Ker opravljam svoje delo. #komentar
Lovše zahteval 70.000 evrov – in na vseh sodiščih izgubil
Že konec oktobra 2013 je Lovše, ki je bil takrat v priporu, proti Dnevniku in tedanji odgovorni urednici Suzani Rankov sprožilo serijo postopkov:
1) Najprej je bil uspešen z zahtevo za začasno odredbo, s katero je časniku prepovedal nadaljnje objavljanje podatkov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi.
2) Nato je z odškodninsko tožbo od Dnevnika zahteval 50.000 evrov, umik člankov, preklic navedb in opravičilo.
3) Lovše pa je vložil še ločeno tožbo za varstvo osebnostnih pravic, s katero je zahteval 20.000 evrov.
Tri leta pozneje, maja 2016, je okrajno sodišče vse Lovšetove zahtevke zavrnilo in mu naložilo plačilo vseh stroškov postopka. Pri zahtevi za odškodnino je bil neuspešen tudi na drugi stopnji. Junija 2020 je vrhovno sodišče zavrnilo še Lovšetovo zahtevo za revizijo. Vrhovni sodniki so namreč pritrdili razlagi, da v konkretnem primeru Lovšetove pravice do ugleda in zasebnosti ni treba zaščititi bolj kot pravico do svobode izražanja.
Tudi pri tožbi zaradi varstva osebnostnih pravic je sodišče presodilo, da "so avtorji člankov izvrševali ustavno pravico svobode do izražanja mnenj in da je ta zaradi izrednega javnega interesa glede prodaje Mercatorja v Sloveniji pretehtala nad tožnikovimi osebnostnimi pravicami". Višje sodišče je Lovšetovi pritožbi v tej zadevi deloma ugodilo, a je bil znova neuspešen na okrajnem sodišču. V vseh postopkih je bila zagovornica Dnevnika odvetnica Jasna Zakonjšek.
Preberite še:
Tomažu Lovšetu zasegli vilo na Floridi #dokumenti #foto
Ustavno sodišče: pravica do svobode izražanja je močnejša
Zdaj je svoje povedalo še ustavno sodišče. To je ocenilo, da so sodbe sodišča prve in druge stopnje, ki ju je izpodbijal Lovše, vsebujejo zadostne in ustrezne razloge za stališče, da se mora "pritožnikova pravica do komunikacijske zasebnosti v okoliščinah primera umakniti pravici do svobode izražanja tožene stranke". Prav tako je pritrdilo, da "je obstajal močan interes javnosti, da se seznani z informacijami, kako se nadaljujejo prodaje državnega premoženja oziroma družb, ki so v večinski lasti podjetij in bank v državni lasti".
"Sodišče je pravilno prepoznalo močan interes javnosti, da se seznani z informacijami, kako potekajo prodaje državnega premoženja oziroma družb, ki so v večinski lasti podjetij in bank v državni lasti. (...) Poleg tega, kar izpostavlja sodišče, je notorno dejstvo tudi, da so se na sporen način prodajali tudi deleži Slovenske odškodninske in Kapitalske družbe v isti pravni osebi (Mercatorju, op. a.)," je poudarilo ustavno sodišče.
Po oceni ustavnega sodišča je Lovše takrat veljal za "relativno javno osebo, ki upravičeno vzbuja večje zanimanje javnosti". Posebej je poudarilo, da so "novinarji problematiko obravnavali resno in poglobljeno, da je niso trivializirali ali izpostavljali morebitnih, za javno razpravo nepomembnih dejstev iz pritožnikovega zasebnega življenja," so zapisali ustavni sodniki, ki so odločitev sprejeli s petimi glasovi za. Proti so glasovali Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.
Preberite še:
Nataša Pirc Musar se je opravičila novinarjem necenzurirano.si
Pregon zaradi ovadbe Nataše Pirc Musar
Ločeno je sodišče vodilo tudi kazenski postopek proti novinarjem in odgovorni urednici Dnevnika. Tožilstvo jih je namreč obtožilo zlorabe osebnih podatkov, pregon pa je sprožilo na podlagi ovadbe, ki jo je leta 2014 vložila takratna informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. "Moj namen (...) je bil opozoriti na prekomernost posega v komunikacijsko zasebnost, ki postaja zadnji branik človekove svobode. Nikakor ni bil namen novinarjem natikati nagobčnike in omejevati pravico do svobode izražanja. (...) Medijski umori s posegom v zasebnost so nekaj, na kar mora novinarska stroka biti posebej previdna in na ta element novinarskega dela posebej pozorna," je takrat govorila Pirc Musar.
Tudi v kazenskem postopku so bili novinarji spoznani za nedolžne. Še pred tem je Pirc Musar poudarjala, da "ne vidi prav nobenega javnega interesa v objavi takšnih prisluhov v tej fazi postopka". Kot že omenjeno, so bili popolnoma nasprotnega mnenja tako na ustavnem sodišču kot na sodiščih nižje stopnje.
Ustavno sodišče pa je zavrnilo tudi argument Pirc Musar, da "lahko vse to celo škodi postopkom, ki jih vodijo organi pregona". Po njegovi oceni je namreč Lovše "navajal le hipotetične vplive spornih objav na hipotetični kazenski postopek, saj v pravdnem postopku ni niti trdil, da bi se kadarkoli začel kakšen kazenski postopek v zvezi z njegovo vlogo pri prodaji družbe Mercator".
