V Petrolu jočejo zaradi dviga minimalne plače, tolčejo pa rekordne dobičke

Med vodilnimi menedžerji in največjimi zasebnimi lastniki Petrola, največje domače energetske družbe, je zavrelo. Razlog: dvig minimalne plače, o čemer je na izredni seji razpravljal tudi nadzorni svet Petrola, ki ga vodi Vesna Južna.  

V petek so tako iz Petrola sporočili, da "se bodo stroški dela izrazito povečali", zato so sprejeli "dodatne ukrepe za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja". Napovedali so, da bodo skrčili tudi investicije v Sloveniji. Uprava, ki jo vodi Sašo Berger, pa je nadzornikom dala pobudo, da bi del strateških razvojnih funkcij preselila na Hrvaško. 

Toda medtem ko v Petrolu javnost prepričujejo, da poslujejo na robu vzdržnosti, so zamolčali, da v zadnjih letih tolčejo rekordne dobičke:

-       samo v prvih devetih mesecih leta 2025 je Petrol ustvaril skoraj 136 milijonov evrov čistega dobička,

-       to je deset odstotkov več kot v istem obdobju leta 2024, ki ga je Petrol končal z rekordnimi 146 milijoni čistega "plusa". Šlo je za najboljši poslovni rezultat v zgodovini Petrola, ki ga je družba že v letu 2025 zelo verjetno presegla (uradnih podatkov o poslovanju za lani še ni),

-       glavnino teh dobičkov so si izplačali lastniki Petrola. Ti so v letih 2024 in 2025 skupaj prejeli za več kot 170 milijonov evrov dividend. 

Je ob teh številkah res mogoče, da bo dvig minimalne plače kakorkoli načel poslovanje Petrola? In zakaj pri tej kampanji v resnici gre? 

Preberite še:
Petrol žuga državi, da bo ukinil sponzorstva. Že lani jih je bilo ob rekordnem dobičku manj

Koliko bo dvig minimalne plače stal Petrol? 

Uradnih podatkov o tem, koliko bo Petrol stal dvig minimalne plače, ni. Prav tako jih ni mogoče najti v daljšem sporočilu za javnost po četrtkovi izredni seji nadzornega sveta. 

Zato poglejmo javno znane številke. V matični družbi Petrol je bilo leta 2024 v povprečju zaposlenih 2.435 ljudi, kar je 13 odstotkov več kot leta 2023. Stroški dela so v tem obdobju znašali slabih 117 milijonov evrov. V povprečju torej okoli 4.000 evrov bruto bruto ali 3450 evrov bruto na mesec. 

Glede na povprečno bruto plačo je tako mogoče izračunati, da se število zaposlenih z minimalno plačo zelo verjetno giblje med osem in 12 odstotki, torej med 200 in 300. V tem primeru bi njen dvig za 16 odstotkov Petrol stal okoli pol milijona evrov. 

V teh številkah sicer ni vseh ljudi, zaposlenih pri zunanjih upravljavcih bencinskih servisov, ki so sicer v lasti Petrola. Teh je bilo na zadnji dan leta 2025 skoraj 700. Teoretično: če vsi prejemajo minimalno plačo, bi njen dvig na 1.482 evrov bruto v Sloveniji pomenil še približno 1,5 milijona evra dodatnega stroška na leto za Petrol. 

Preberite še:
Kako nas "lupi" Brodnjakova NLB: zakaj so bančne storitve na Hrvaškem cenejše

Lastnikom Petrola 170 milijonov evrov dividend v dveh letih

Po neuradnih informacijah naj bi v Petrolu izračunali, da se bo strošek dela zaradi dviga minimalne plače zvišal za slabih pet milijonov evrov. To gre zelo verjetno pripisati indeksaciji plač, saj bodo morali popraviti navzgor tudi ostale plače. 

Toda tudi ta številka je še vedno drobiž v primerjavi z rekordi, ki jih s poslovanjem v zadnjih letih podira Petrol. V tem primeru bi namreč načrtovani dvig minimalne plače Petrolu odnesel približno dobra dva odstotka načrtovanega dobička za leto 2026. 

Tu pridemo do bistva. Petrol v zadnjih letih velja za eno najbolj radodarnih podjetij pri izplačevanju dividend. Kot že omenjeno, so jih lastniki zgolj v letih 2024 in 2025 skupaj prejeli za več kot 170 milijonov evrov. 

Največji lastniki Petrola

Vsota, namenjena za dvig plač zaposlenim v Petrolu in pri upravljavcih bencinskih servisov, tako še vedno predstavlja le 2,6 odstotka zneska, ki so ga v letih 2024 in 2025 na račune prejeli Petrolovi delničarji. Ali drugače: dvig minimalne plače ne bo škodil Petrolu, ampak bo v žepe zaposlenih prelil še vedno relativno nizek delež denarnega toka, ki ga v zadnjih letih iz tega dobičkonosnega podjetja črpajo lastniki.

Preberite še:
Burni dnevi v Petrolu: mu je država marže oklestila tudi zaradi Darija Južne?

Kdo so največji lastniki Petrola? Med njimi tudi najbogatejši Slovenec

Kdo je prejel teh 170 milijonov evrov? Ob državi, ki ima v rokah približno tretjino delnic Petrola, je glavnina končala na računih največjih zasebnih lastnikov Petrola. Med njimi so podjetja v lasti Darija Južne, ki ga je revija Manager lani skupaj s soprogo Vesno Južna uvrstila na vrh lestvice najbogatejših Slovencev, češko-slovaška finančna skupina J&T in hrvaški pokojninski skladi. 

Pri tem je največje protislovje, da prav ti zasebni lastniki, med njimi daleč najglasneje prav Južna, ki v Petrolu v rokah drži vse upravljavske vajeti, govorijo o domnevnem mačehovskem odnosu države, ki da Petrol potiska v "nevzdržno situacijo". 

Ob dvigu minimalne plače jih najbolj motijo regulirane cene pogonskih goriv, ki efektivno bruto maržo naftnih trgovcev omejuje na slabih osem centov na liter goriva. Kot je znano, je to omejitev marž jeseni 2020 odpravila nekdanja Janševa vlada. Že dve leti pozneje je postalo jasno, da deregulacija marž ni prinesla koristi kupcem. Razlika med staro in novo, bistveno višjo maržo se je v celoti prelila v dobičke naftnih trgovcev. 

Razlog za to je bil jasen: izrazito dominanten tržni položaj Petrola in Mola (bivšega OMV), ki imata skupaj v lasti približno 86 odstotkov bencinskih servisov v Sloveniji. 

Preberite še:
Lepo je biti Blaž Brodnjak, še lepše pa lastnik davčne oaze NLB

Minimalna plača gor tudi na Hrvaškem, a to Petrola ne moti

Golobova vlada je konec leta 2022 marže ponovno omejila, od takrat pa v Petrolu vlagajo številne napore, da bi se to spremenilo. Med drugim so lani "opozorilno" zaprli več bencinskih servisov v krajih na obrobju države. Nespremenjeno pa ostaja, da so bencinski servisi skorajda edine trgovine s ponudbo splošnega blaga, ki so lahko odprte tudi ob nedeljah. 

Rast minimalne plače v Sloveniji in na Hrvaškem

Medtem ko v Petrolu opozarjajo pred domnevno škodljivimi učinki dviga minimalne plače v Sloveniji, nanje nikoli niso opozarjali na Hrvaškem. 

Tam se je minimalna plača v letu 2025 zvišala za 130 evrov oziroma 15,5 odstotka. Prav to zvišanje je po podatkih iz poslovnih poročil pripomoglo k temu, da so se stroški dela v prvih devetih mesecih leta 2025 povečali za 8,6 milijona evrov oziroma sedem odstotkov. Z letošnjim januarjem so na Hrvaškem znova dvignili minimalne plače in to za osem odstotkov. 

Preberite še:
Brodnjak iz NLB, ki smo jo rešili, nam deli nasvete, Matoz pa vozi traktor