Laž na laž: Stevanović je simbol potopa slovenskega parlamenta #komentar

Zoran Stevanović ima rad mikrofone, a le dokler mu ni treba odgovarjati na neprijetna vprašanja. Rad nastopa, a le, ko gre za 30 sekund dolg video, v katerem se do onemoglosti hvali ali predstavlja kot žrtev »globoke države«. Rad govori in podučuje, toda le do trenutka, ko ga sogovornik opozori, da je še minuto nazaj trdil nekaj popolnoma drugega.

Prvak Resni.ce ima rad medije. Še najraje ima, če ga povabijo v studio, kjer mu voditelj ob njegovih monologih o vsem in ničemer zgolj kima. Stevanović namreč ve, da so navkljub ogromnim količinam »contenta«, ki ga sproducira na družbenih omrežij, prav mediji tisti, ki so ga ustvarili, ga legitimirali kot resnega politika in spravili v parlament.

Pred volitvami so ga televizije snemale med jutranjo vadbo v fitnesu, medtem ko ga nikoli niso želele soočiti s pravnomočnimi obsodbami ali bratoma Aksalić na konvenciji Resni.ce. V odločilni fazi kampanje so ga vabili na soočenja namesto Vladimirja Prebiliča, nato pa nekritično prenašali njegove pravljice o telefonih, ki dobivajo noge.

Toda pozor: ko isti mediji Stevanovića vprašajo, kar mu ni po volji, se ta borec za ljudi in resnico pred nami v sekundi prelevi v nesramno različico tistega človeka iz predmestnega bifeja, ki za šankom govori in govori, a ga nihče ne jemlje resno. In pri tem serijsko laže.

Preberite še:
Stevanovića ujeli v mreži Dodikovih tajkunov in Srbske pravoslavne cerkve

»Povejte mi, kaj sem storil narobe«

Kdor želi videti, kdo je v resnici Stevanović in kaj predstavlja, si mora zato ogledati posnetek njegove četrtkove novinarske konference. Tja je prišel le nekaj ur po tem, ko so na Pop TV objavili posnetek, v katerem je na srečanju srbskega kulturno-umetniškega društva razlagal, kako je izkoristil funkcijo zato, da bo tajkun iz Republike Srbske v Kranju kupil zemljišče, na katerem naj bi gradili pravoslavno cerkev.

Pred mikrofoni, postavljenimi na tem istem zemljišču, kjer so zdaj le traktorji, se je Stevanović pojavil z boksarskimi rokavicami. Tam je stal pripravljen, da novinarjem – v uličnem žargonu – »prej...e vse po spisku«. To je bil njegov ring, v katerega je vstopil kot Zdravko Mamić, nekdanji šef NK Dinamo Zagreb, znan po vulgarnih javnih nastopih in spornih nogometnih poslih.

»Razbijte me z vprašanji, pripeljite revizorje,« je nekoč znal reči Mamić. »Očitali ste mi zlorabo in korupcijo. Povejte mi, kaj sem storil narobe,« je v četrtek vsaj desetkrat ponovil Stevanović.

In sledil je prosti tek protislovij, nesmislov in laži, pospremljenih z nervoznimi kretnjami. Stevanović je deloval kot varnostnik, ki naključne mimoidoče nervozno odganja z zemljišča, na katerem nimajo kaj iskati.

Preberite še:
Stevanović Resni.co preselil k zaupniku, ki zdaj čisti novi zapor Dobrunje

Razložimo Stevanoviću, kako mu Kaja koristi

Kje začeti pri analizi tega bizarnega nastopa? Stevanović je zatrdil, da svoje funkcije ne izkorišča, čeprav je na posnetku navzočim govoril o »priliki, ki se ji reče druga najpomembnejša funkcija v državi«. Zanikal je, da je v stikih z Mladenom Milanovićem Kajo, čeprav se je na posnetku hvalil, kako se je zgolj na ta dan z njim slišal dvakrat.

Komu se je torej lagal? In zakaj je govoril, da se lahko razpis za zemljišče priredi? »Lažete, odkrito lažete,« je novinarje obtoževal Stevanović: »Jaz sem samo rekel, da takšne možnosti obstajajo.«

Mar res? Poglejmo, kaj je Stevanović dejansko govoril na posnetku: »Župan ima možnost, če bi kdo ponudil več, da zadrži podpis pogodbe. Skratka, to nam je bilo obljubljeno.« Mar to ni vnaprejšnje prirejanje izida razpisa, če se bo nanj prijavil nezaželen ponudnik? 

Sledil je veliki finale. »Kje imam jaz koristi v celotni zgodbi?« se je vprašal Stevanović. Zato mu dajmo odgovor, ki ga od vidno šokiranih novinarjev ni dobil. Korist ima, ker si skupaj s političnim zaveznikom Matjažem Rakovcem »kupujeta« volilne glasove v Kranju in to z denarjem tajkuna iz Republike Srbske. Kaj je lahko za politika večja korist od tega?

Če kdo, Stevanović pač najbolje razume, da je veliki kapital dobro imeti ob sebi. Ali vsaj v bližini telefona, če gre ta svojo pot.

Preberite še:
To je Stevanovićev zaupnik, ki je k Resni.ci pripeljal brata Aksalić

Hojs je bil pe**e, danes je politični prijatelj

To, kar smo videli v četrtek, je pravi, resnični Stevanović, baron Munchausen slovenske politike, ki enkrat govori tako, čez en teden, en dan ali čez 15 minut pa drugače. 

Enkrat je užaljen, ko ga označimo, da je trojanski konj desnice. Drugič se s to isto desnico speča takoj, ko mu to prinese funkcijo. Enkrat overi izjavo, da s SDS ne bo sodeloval. Drugič pravi, da s SDS ne sodeluje, četudi ga je ta stranka postavila na čelo državnega zbora, enako pa glasujeta pri praktično vseh vprašanjih. 

Enkrat Aleša Hojsa razglasi za pe***ta, drugič neprikrito uživa, ko ga mora isti Hojs po 25 letih politične kariere ponižan in z vidnim cmokom v grlu braniti pred levičarji. Enkrat govori, da za Edvarda Edija Grubelića še ni slišal, drugič ga postavi na čelo liste Resni.ce v Ljubljani. Kaj pa šest milijonov evrov, ki jih je sodišče štiri leta nazaj v osebnem stečaju odpisalo Grubeliću? Kriv je medij. 

To je Stevanović, ki se menda bori proti temu, da bi bili v politiki ljudje, ki so bili kadarkoli pravnomočno obsojeni, medtem ko je bil sam že štirikrat. To je Stevanović, tisti samooklicani vodja upora, ki je leta 2021 z radikalno retoriko na ulice zvabil več kot deset tisoč ljudi. Nato jih je prepustil Hojsovim oklepnikom in oblakom solzivca, sam pa odšel na kavo v nakupovalni center in se predal policiji. 

Preberite še:
Zoran Stevanović v BiH skupaj z Dodikom, ki ima prepoved vstopa v Slovenijo

Ni želodca, ki lahko vse to prenese

To je Stevanović, ki govori o »moči ljudi«, medtem ko sam ne zmore čestitati ljudem, ki so se na srbskih ulicah dve leti bojevali proti Aleksandru Vučiću in njegovim »batinašem«. Ker, saj veste, Vučić bi moral biti slovenskim politikom za zgled.

To je Stevanović, najbolj viden simptom potopa slovenske parlamentarne demokracije, ki se je spremenila v kramarstvo, v tržnico. V supermarket, kjer so zazidljiva zemljišča v akciji, funkcije »prilike«, da prideš v telefonski imenik tajkuna, ki obrača stotine milijonov evrov po Balkanu, glasovi poslancev pa stvar cenika. 

Slovenski parlament je pod Stevanovićem postal kloaka, kjer politična načela niso vredna nič. Postal je resničnostni šov, iz katerega glavni junak prve sezone Boris Mijič odkoraka z zajetnim nadomestilom, zamenja pa ga javno iskanje novega poslanca.

Postal je verbalni bordel, kjer te Žan Mahnič & co. enkrat zmerjajo s »srbofili« in »narkomafijo«, drugič pa branijo tvoje bratenje z Dodikovim tajkunom. 

Ni ga želodca, ki lahko to prenese. 

Preberite še:
Nosilcu Stevanovićeve liste v Ljubljani odpisali več kot 6 mio evrov dolga