Minister Matoz si je v tišini počitnic odprl vrata v policijske preiskave

Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Franci Matoz, si odpira vrata do vpletanja v operativno delo policije in do informacij iz policijskih preiskav. 

Med počitnicami je namreč vlada v državni zbor poslala predlog sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol), ki močno povečuje pooblastila in pristojnosti enote za usmerjanje in nadzor. Ta deluje pod okriljem direktorata za policijo, zadolžena pa je za presojo strokovnosti in zakonitosti posameznih policijskih postopkov. 

Kaj je najpomembnejša sprememba:

-       do zdaj so lahko uradniki ministrstva v postopkih rednega in izrednega nadzora nad delom policije zahtevali podatke iz njenih evidenc (listine, zapisnike, odločbe, sklepe), opravljali pogovore s policisti in vstopali v prostore, ki jih ti uporabljajo pri svojem delu. 

-       po novem pa bodo lahko uradniki ministrstva od policije med postopkom nadzora zahtevali tudi poročilo o poteku posameznega postopka, ki ga vodi policija, in dokumentacijo v zvezi s tem postopkom.  

To pomeni, da bi lahko uradniki notranjega ministrstva sproti prihajali tudi do ključnih informacij iz policijskih preiskav: o tem, koga policija preiskuje, katere dokaze ima, kdo so priče in katere ukrepe pripravlja. Če bi te informacije prišle v roke nepooblaščenih oseb, bi to povečalo tveganje za opozarjanje osumljencev, prilagajanje izjav ali uničenje dokazov.

S tem, ko bi ga policija tekoče obveščala o preiskavah, bi lahko ministrstvo tudi posegalo v konkretne policijske postopke ali jih posredno celo usmerjalo, kar je pristojnost tožilstva. Kaj vse torej Matozovemu ministrstvu prinašajo nova pooblastila? 

Preberite še:
Zakaj je Matoz kadrovanje v policiji prepustil Kanglerju #komentar

Matoz si želi to, kar je pet let nazaj dobil Hojs

Gre za »vajo«, ki jo na ministrstvu ponavljajo že drugič v petih letih. 

Oktobra 2021 je namreč enaka pooblastila uslužbencem ministrstva dala že tretja Janševa vlada in to na predlog tedanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa. Takratni predlog sprememb zakona je v parlamentu podprlo 46 poslancev.

Besedilo ključnega odstavka 8. člena, ki določa pooblastila uradnikov enote za usmerjanje in nadzor, je enako besedilu istega odstavka iz leta 2026:

Preberite še:
Piranska afera: Matozovi prijatelji dobili zeleno luč župana v uri in pol

Opozorila iz 2021: minister lahko posega v policijske postopke

Leto dni pozneje je koalicija Roberta Goloba nova pooblastila ukinila. To je oktobra 2022 storila s sprejetjem omnibus zakona, v javnosti znanega kot zakona o odpravi škodljivih posledic Janševe vlade. Sporne določbe je črtala tudi iz pravilnika, ki je podrobneje določal, kako lahko uradniki ministrstva preverjajo posamezne policijske primere.

Zdaj jih nova Janševa vlada spet uvaja. In to kljub temu, da so že leta 2021 povečanju pooblastil enote za usmerjanje in nadzor odločno nasprotovali oba policijska sindikata, širša strokovna javnost in zakonodajno-pravna služba (ZPS) državnega zbora. 

Njihova opozorila so imela isto ključno stično točko: nevarnost, da bo minister posegal v konkretne policijske postopke, in dobival podrobne informacije o policijskih preiskavah.

»Pri tem ne gre samo za nevarnost vplivanja na najbolj občutljive predkazenske postopke (...), temveč tudi za bagatelna kazniva dejanja, kjer tožilci praviloma posebnih usmeritev ne dajejo, bi pa bile lahko vanje vpletene osebe, ki imajo poznanstva v visokih političnih krogih bodisi kot osumljenci bodisi kot oškodovanci,« so leta 2021 poudarili v Sindikatu policistov Slovenije. 

Preberite še:
Država rešuje bioplinarne v lasti Madžarov, ki so Matozu plačali milijone

Še en udarec za tožilce?

Leta 2022 je tedanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar v državnem zboru poudarjala, da bi si v skladu s prejšnjo ureditvijo minister lahko sam izbiral, katere primere bo usmerjal, in se tako neposredno vmešaval v pregon kriminala. 

Minister Matoz je sicer še vedno lastnik odvetniške pisarne, ki stranke zastopa v kazenskih zadevah. V njegovi ministrski ekipi policija velja za domeno državnega sekretarja Franca Kanglerja.

Pravniki državnega zbora pa so takrat opozorili, da ministrstvo s tem neposredno posega v pristojnost tožilstva. Še posebej problematično bi bilo, če bi uradniki nadzor nad posameznim postopkom izvajali tudi po tem, ko bi usmerjanje policije že prevzel državni tožilec, so zapisali.

Že sredi minulega meseca je sicer vlada s spremembo uredbe omejila vpliv tožilcev v postopkih. Ti po novem ne bodo več mogli poseči v odločitev policije o pridržanju osumljenca do 48 ur, obvezna navodila policiji pa bodo morali pisno obrazložiti. Tudi v tem primeru gre za ureditev, ki je bila predmet sporov že leta 2021, naslednja vlada pa je te spremembe odpravila.

Preberite še:
Matozu uspelo: njegov poslovni partner prevzema stanovanjski sklad

Enota za nadzor sodi pod avtorja odloka o policijski uri 

Že zdaj je jasno, da se ministrstvu s krepitvijo pooblastil enoti za usmerjanje in nadzor zelo mudi. Vlada je predlog novele potrdila v času jesenskih počitnic, od državnega zbora pa želi, da jo sprejme po skrajšanem postopku. 

Na ministrstvu so sicer v sporočilu za javnost po seji vlade skušali prikazati, da ne gre za nove pristojnosti, ampak zgolj za »prenos že obstoječe ureditve iz podzakonskega predpisa na zakonsko raven«. Kot že omenjeno, to ne drži. Sedanja vlada namreč ne prenaša ureditve, ki bi ves čas veljala, ampak zgolj vrača določbe, ki jih je prejšnja vlada odpravila. 

Direktorat za policijo, pod katerega sodi enota za usmerjanje in nadzor, vodi Lado Bradač, širši javnosti znan kot nekdanji predsednik Lovske zveze Slovenije (LZS). V času tretje Janševe vlade je veljal za enega najzvestejših uslužbencev tedanjega ministra Hojsa. Med epidemijo je Bradačeva ekipa spisala odlok o omejitvi gibanja, ki je uvedel tako imenovano policijsko uro. 

Leta 2020 pa je Bradač spisal tudi navodilo, s katerim je ministrstvo tedanjemu začasnemu generalnemu direktorju policije Andreju Juriču odredilo revizijo petih konkretnih predkazenskih postopkov, ki jih je v letih pred tem vodil Nacionalni preiskovalni urad (NPU).

Kdo vodi uradnike, ki bi preverjali policijske postopke?

Ministrstvo za notranje zadeve v dveh dneh ni odgovorilo na več vprašanj, povezanih z delovanjem enote za usmerjanje in nadzor policije. Med drugim nas je zanimalo:

1) Kdo vodi Sektor za sistemsko usmerjanje in nadzor policije in kdo vse je v njem zaposlen?

2) Kdaj so bili zaposleni v sektorju?

3) Katere obvezne usmeritve in navodila je minister od začetka mandata izdal policiji?

4) V katerih enotah policije je ministrstvo v tem obdobju odredilo nadzor in iz katerih razlogov?