Ko je vlada Roberta Goloba tik pred prevzemom oblasti napovedala, da bo odstranila žičnato ograjo na meji s Hrvaško, se je po njej s politične desnice usul val kritik. "Nič se niste naučili iz izkušenj leta 2015, čeprav ste več ali manj isti," ji je očital prvak SDS Janez Janša. Že pred tem je odhajajoči minister za notranje zadeve Aleš Hojs podiranje žičnate ograje označil za "nesmiselno in škandalozno". Poslanec SDS Branko Grims je govoril o "protislovenstvu ultralevičarske vlade", novi ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar pa očital "karierizem na račun varnosti ljudi".
Toda pri tem so vsi zamolčali, da je žico v zadnjih dveh letih z meje umikala tudi nekdanja vlada, četudi jo je javno zagovarjala kot edini učinkovit način za "obrambo pred migranti". Slovenska vojska je namreč v zadnjih letih z meje s Hrvaško odstranila že več kot 100 kilometrov žičnate ograje. To je več kot polovica od 155 kilometrov, kolikor je bila dolga od leta 2015, ko so na slovensko mejo prišle množice beguncev iz Sirije, Iraka, Afganistana in drugih držav.
Ti podatki do zdaj niso bili znani javnosti, po uradni poti pa jih ni mogoče pridobiti. Na ministrstvu za obrambo, ki ga vodi Marjan Šarec, so nas v petek napotili na ministrstvo za notranje zadeve. Tam so nam na več vprašanj odgovorili, da "sta tako načrt postavitve kot načrt odstranjevanja ograje označena s stopnjo tajnosti, zato o podrobnostih ne moremo govoriti". Zanimalo nas je, koliko kilometrov žičnate ograje so do zdaj odstranili ali zamenjali s panelno ograjo, koliko kilometrov jo je še na meji in kje se nahaja. Prav tako smo želeli izvedeti, kakšen je nadaljnji časovni načrt njene odstranitve.
Preberite še:
Telekomovi fantje, ki jim je vseeno #kolumna
Hojs strašil z migranti – in podiral žico na meji
Na ministrstvu za notranje zadeve so v sporočilu za javnost v petek vendarle razkrili, da je po podatkih policije na meji še za okrog 51 kilometrov rezilne žice. S tem so posredno potrdili tudi naše podatke, da je bilo več kot 100 kilometrov žičnate ograje do zdaj že odstranjenih. Napovedovali so tudi, da bo Slovenska vojska po načrtu v prihodnje vsak delovni dan odstranila od 150 metrov do 200 metrov žične ograje, torej približno kilometer na teden. S tem tempom bi svoje delo končala v letu dni.
Slovenska vojska je prve kilometre žice na meji s Hrvaško začela odstranjevati leta 2017, še v času vlade Mira Cerarja. Takrat je žičnato ograjo začela nadomeščati s panelno. Vojska je žičnato ograjo podirala in vozila nazaj v skladišča tudi v času nekdanje vlade. A nekdanja Janševa vlada je odstranjevanje žice očitno prikrivala pred svojimi privrženci. Od marca 2020, ko je prišla na oblast, je namreč v javnosti ves čas skušala prikazovati, da gre na meji s Hrvaško za dramatične razmere, in pozivala k ostrejšim ukrepom za varovanje meje.
Že prvi teden nove vlade je tako Hojs predlagal aktivacijo 37.a člena zakona o obrambi, s katerim bi vojska dobila policijska pooblastila. Tega je državni zbor sprejel jeseni 2015, omogoča pa mu, da lahko na predlog vlade Slovenski vojski podeli izvajanje izjemnih pooblastil pri širšem varovanju državne meje, "če to zahtevajo varnostne razmere".
Hojs je o tem govoril, četudi je vedel, da je bilo število nezakonitih prehodov takrat zanemarljivo majhno v primerjavi z jesenjo 2015 in zimo 2016. Globalna pandemija covid-19 je namreč ustavila tudi migrantske poti. Sirske begunce, ki so do februarja 2020 čakali na meji z Grčijo, je Turčija vrnila v begunska taborišča. Tisti, ki so se uspeli prebiti čez mejo, pa so obstali v prenapolnjenih taboriščih na grških otokih, kjer so pogosto bivali v nečloveških razmerah.
Preberite še:
Hojs nas je ovadil, ker ga sprašujemo po orožju
Največ kilometrov žice je na Primorskem
Da bi slovensko južno mejo v večji meri varovala vojska, se je na začetku mandata Janševe vlade javno zavzel tudi predsednik republike Borut Pahor. V nadaljevanju mandata je Janševa vlada ustvarjala vtis, kot da v Slovenijo še vedno množično prihajajo kolone beguncev. Opoziciji je očitala, da ji onemogoča učinkovitejši nadzor meje, o pomoči pri nadzoru državne meje pa se je dogovarjala tudi s policijami več tujih držav.
Vmes sta kupovanje in postavljanje ogromnih količin ograje postala donosen posel. Še julija lani je policija na Hojsovo zahtevo kupila dodatnih 50 kilometrov ograje s paneli in rezilno žico, za katero je plačala 5,4 milijona evrov.
Do danes je Slovenska vojska odstranila skoraj vso žično ograjo z območja Bele Krajine, kjer je lokalno prebivalstvo najbolj motila, iz dela severovzhodne Slovenije in iz Posotelja, kjer so žico na več mestih poškodovale poplave. Po informacijah s terena se glavnina od preostalih 51 kilometrov žičnate ograje nahaja na Primorskem in težko dostopnih območjih. To spet odpira priložnosti za posel. Slovenska vojska naj bi namreč že zaprosila za nakup štirikolesnih vozil s prikolicami, s katerimi bi odstranjeno žico pripeljala do zbirnih mest. Del žice je še vedno tudi na območju, ki po arbitražni sodbi o meji pripada Hrvaški.
Po tem, ko bo Slovenska vojska odstranila še preostale kilometre žičnate ograje, bo sledil tudi postopen umik 143 kilometrov panelne ograje. Takrat bo policija izvajalca del izbrala z javnim naročilom. "Naša naloga je, da zagotovimo varnost vsem, tako lokalnemu prebivalstvu kot vsem, ki pridejo na območje Republike Slovenije," je v petek ob obisku v Beli Krajini poudarila Tatjana Bobnar. "Rezilna žica je popolnoma nesorazmeren ukrep. Čas je pokazal, da nobena ograja ne more preprečiti migracij, povzročile pa so marsikatero tragedijo, ko so se ljudje izogibali, umikali in umirali v Kolpi in ob njej," je dodala.
