Od danes prebivalci Slovenije razen v nujnih primerih ne smejo več prestopati občinskih meja. Ukrep, ki močno posega v svobodo gibanja, je predsednik vlade Janez Janše napovedal v nedeljo zvečer z objavo na družbenem omrežju Twitter. Po naših informacijah mu omejitve gibanja na občine ni predlagala vladna strokovna skupina. Še v soboto je njena vodja Bojana Beović poudarjala, da "ne razmišljajo o dodatnih ukrepih, saj bi že obstoječi morali učinkovati".
Janša se je torej čez noč odločil zapreti občine, četudi še vedno ni dokončno jasno, kako so delovali ukrepi, sprejeti že pred tem. To daje slutiti, da v državnem vrhu vladata kaos in panika. Ne le, da Janševa vlada že nekaj časa ne obvladuje več epidemije novega koronavirusa, ki je na rob zmogljivosti spravil domači zdravstveni sistem. Tega zdaj očitno niti ne želi več skrivati.
Ukrepe za omejevanje virusa je seveda treba spoštovati. Ne zato, ker jih je predpisala vlada, ampak ker mora vsak od nas v danih razmerah ravnati odgovorno – tako do sebe kot do drugih. Slovenija je v največji zdravstveni krizi v treh desetletjih obstoja, vsak posameznik pa lahko po svojih močeh v teh razmerah pripomore k skupnemu dobremu. Toda vse to ne pomeni, da vladnega soočanja z epidemijo ne bi smeli kritično presojati.
Preberite še:
Vladne omejitve veljajo za vse – le za Cerkev ne
Je rafalno "streljanje" z ukrepi znak panike?
Vse bolj se krepi vtis, da Janševa vlada v resnici ne ve več, kaj počne. V epidemiji novega koronavirusa je ključno tako imenovano pravilo desetih dni. Kaj to pomeni? Ko vlada sprejme ukrep, s katerim želi zajeziti širjenje virusa, se običajno šele čez deset dni konkretneje vidi, ali in kakšne rezultate je prinesel. Toliko časa je namreč dolga inkubacijska doba novega koronavirusa. Če torej vlada zapre gostinske lokale, bo šele čez slaba dva tedna jasno, ali je to v pomembni meri prispevalo k zmanjšanju števila okužb.
Natančno preučevanje učinkov posameznih ukrepov je zato pomembno zaradi dveh razlogov:
1. Ker nas lahko nauči, ali in kdaj bo posamezne ukrepe pametno sprejemati ob morebitnih novih izbruhih v prihodnjih mesecih.
2. Ker je ustavno sodišče že maja opozorilo, da mora vlada sproti spremljati učinke vsakega ukrepa, ki pomembno posega v osebno svobodo ljudi in druge pravice.
Toda v Sloveniji se tega lotevamo drugače, bolj stihijsko. V zadnjih desetih dneh Janševa vlada pod pritiskom hitro rastočega števila okužb "strelja" ukrepe kot rafale. V petek, 16. oktobra, je recimo prepovedala prehajanje med regijami, vse prireditve, poroke, javne shode in verske obrede. Uvedla je obvezno nošenje zaščitnih mask na odprtih javnih krajih in v osebnih vozilih.
Dan pozneje, v soboto 17. oktobra, so se zaprli gostinski lokali, fitnes centri in športni objekti. V prostorih frizerskih in kozmetičnih salonov je lahko vstopila le po ena stranka. V nedeljo, 18. oktobra, je Janša – spet prek Twitterja – napovedal razglasitev epidemije. Šlo je za novo nenadno odločitev. Še dve uri pred tem namreč Janša o možni razglasitvi epidemije ni rekel niti besede v nagovoru ljudem, ki ga je neposredno prenašala TV Slovenija. Naslednje jutro, v ponedeljek 19. oktobra, so doma ostali dijaki srednjih šol in osnovnošolci od šestega razreda naprej.
Vlada Janeza Janše je največ ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa sprejemala sredi oktobra. Praktično vsak dan je poskrbela za novo omejitev, čeprav še ni minilo dovolj časa, da bi se pokazali učinki prejšnjih ukrepov.
Zakaj nam Kacin očita, da podcenjujemo virus?
Šlo je za serijo ukrepov, ki jih je Janša – če uporabimo tej vladi tako ljub vojaški žargon – v vojni proti epidemiji vzel iz skladišča težkega orožja. Toda predsednik vlade se ni odločil počakati na njihove učinke. V torek, 20. oktobra, je za vse prebivalce Slovenije začela veljati policijska ura med 21. in 6. uro. V nedeljo zvečer pa je razglasil še omejitev gibanja na občine.
V slabih treh tednih je tako Janševa vlada pod pritiskom hitre rasti števila okužb in obolelih popolnoma spremenila doktrino boja z epidemijo. Še v začetku oktobra smo jo v Sloveniji skušali obvladati z odprtim modelom sobivanja z virusom. Janša je takrat na novinarski konferenci šele predstavil časovnico "oranžnih" in rdečih ukrepov. Pojasnjeval je, da je "vlada v spopadu s koronsko krizo že skorajda izčrpala nabor tistih ukrepov, ki javnega življenja pretirano ne ovirajo". Za nazaj je jasno, da je šlo za odločilne dneve. Epidemija se je dokončno razmahnila v dneh po 9. oktobru, ko je vlada šele sprejela prvi večji paket omejevalnih ukrepov. Eksplozija je bila posledica "kuženja" iz začetka meseca.
Danes je Slovenija že v novem "lockdownu". Prebivalci se ne smejo več gibati med občinami, v državi pa je policijska ura. Toda pravi problem je v resnici drugje. Medtem ko Janševa vlada išče krivca v ljudeh, ki jim njen govorec Jelko Kacin še vedno očita "podcenjevanje virusa", je sama zavozila na več "frontah".
Preberite še:
Borijo se z epidemijo? Ne, kadrujejo svoje!
Twitter – uradni list Janševe vlade
Spet je padla na komunikaciji. Tipični primer drugega vala epidemije so nesrečne maske na prostem. 16. oktobra so postale obvezne tudi na samotnih sprehodih v gozdovih. "S tem dajemo drugim jasen signal," je poudarjala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant. Ljudje so njene besede sprejeli z nejevero in dvomom, a so se ukrepa večinoma držali. Tudi na sprehodih v naravi ste jih lahko srečevali z maskami. Toda pod plazom kritik je Bregantova teden dni pozneje obrnila ploščo. "Jaz nikjer nisem rekla, da je potrebno, če ste sami, nekje nositi masko. Pri športni dejavnosti – in športna dejavnost je tudi sprehod, nizko intenzivna – nikjer, res nikjer," je pojasnjevala. Od včeraj maske na prostem, kjer ni drugih ljudi, niso več obvezne. Kot da nikoli niso bile.
Ob podobni zgodbi z maskami v šolah, dejstvu, da odlokom ne zmorejo slediti celo posamezni ministri ze vlade, in novemu Kacinovemu žuganju, tokrat s prepovedjo izhodov iz domov, krivda ne more biti več le na strani ljudi oziroma - po Janši - "neodgovorne manjšine, ki se ne drži ukrepov". V ladjo že nevarno vdira voda. Slovenija ima eno od najslabših epidemioloških slik v Evropi. Slabša od naše je le še na Češkem in v državah Beneluksa. Virus je v bolnišnicah in domovih za ostarele, kjer je razgalil vse dolgoletne zablode državne (ne)politike na tem področju. Na operativni ravni države marsikaj deluje precej slabše kot v prvem valu.
Pametna vlada ukrepov ne bi sprejemala kar počez, ne bi jih razglašala prek Twitterja in v isti sapi ne bi še panično iskala domnevnih krivcev za epidemijo. A gre v resnici za vlado enega človeka, ki mu ostali člani, partnerji in strokovni sodelavci na koncu vedno bolj ali manj tiho prikimajo. In to se v boju z epidemijo vse bolj kaže kot največji problem.
Preberite še:
Kako je virus prehitel Gantarjevo državno sekretarko
