Pred Luko Koper, eno od najpomembnejših državnih družb, so burni tedni. Odstop uprave, ki jo od leta 2017 vodi Dimitrij Zadel, v njej pa sedita še Irma Gubanec in Metod Podkrižnik, je le še vprašanje časa. Po naših informacijah v teh dneh tečejo še zadnji dogovori koalicijskih strank o njihovih naslednikih. Vsaki od njih naj bi v upravi pripadlo po eno mesto, zadnjo besedo pa bo imel nadzorni svet Luke Koper. Od julija letos ga vodi Franci Matoz, odvetnik predsednika vlade Janeza Janše in SDS.
Še poleti je veljalo, da bo v upravi Luke Koper kot edini iz sedanje sestave ostal Zadel. Dosedanji predsednik uprave je sprva užival podporo NSi, nato pa Anžeta Logarja, ministra za zunanje zadeve iz vrst SDS. A karte so se vmes premešale. Vladajoča koalicija naj bi upravo v celoti prevetrila, v igri pa je še vedno več imen. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi eden od novih članov v upravo prišel kar iz vlade. To je Robert Rožac, zdaj državni sekretar na ministrstvu za okolje, ki ga vodi Andrej Vizjak. Pred leti je v Luki Koper že vodil področje investicij, velja pa za osebno izbiro Francija Matoza.
Kdo bo prvi mož Luke Koper, še ni znano. Po nekaterih informacijah je eden od kandidatov za ta položaj Boštjan Napast, ki je do letos vodil Geoplin. S položaja je odšel, ker se ni strinjal s načrti Petrola, največjega lastnika Geoplina, da v poslovodstvo družbe ob glavnemu direktorju imenuje še prokurista. Napast, ki zdaj velja za kader NSi, je od septembra letos član nadzornega sveta državne družbe Plinovodi, ki ima v lasti plinovodno infrastrukturo.
Med ostalimi imeni se najpogosteje omenjata Gregor Belič, vodja avtomobilskega terminala v Luki Koper, in Dimitrij Piciga, nekdanji direktor novogoriškega Hita v času prve Janševe vlade, ki je vrsto let veljal za kader SDS. V kvoti te stranke je konec lanskega leta postal izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, a se je moral s položaja po nekaj mesecih posloviti.
Preberite še:
Odvetnik SDS bo nadzoroval Luko Koper
Skomine po pristaniških zemljiščih
V senci kadrovskih bojev za upravo se bije tudi boj za zemljišča na območju Luke Koper. Ta so spet zamikala Madžare, ki si jih želijo s pomočjo kadrov vladajoče stranke na hitro zagotoviti še pred volitvami. Gre za zemljišča Intereurope, ki je od leta 2019 v lasti državne Pošte Slovenije. To obvladujejo kadri SDS na čelu z začasnim generalnim direktorjem Tomažem Kokotom, sicer tudi predsednikom nadzornega sveta Intereurope.
Intereuropa ima v Luki Koper za več kot sedem hektarjev zemljišč, v neposredni bližini sedeža družbe na Vojkovem nabrežju. Na njih so večinoma skladišča in terminalske površine za skladiščenje vozil. Na dveh manjših zemljiščih ima do leta 2025 zakupno pravico vpisana družba Shell Adria. Največje zemljišče pa je pod bančnimi hipotekami. Toda v lasti Intereurope je tudi okrog 46.000 kvadratnih metrov zemljišč, ki niso del območja Luke Koper, a jih zajema njen prostorski načrt. Od nedavnega so prosta bremen. V Intereuropi so se po naših informacijah januarja lani ob reprogramu posojil z bankami dogovorili, da na teh zemljiščih ni več vpisanih hipotek. To pomeni, da jih lahko Intereuropa kadarkoli proda.
"Vse navedene nepremičnine Intereuropa uporablja za izvajanje svoje osnovne dejavnosti - logistične storitve," so nam pojasnili v družbi. Njen prvi mož Marko Cegnar je "izkoriščanje dobrega tržnega položaja v pristanišču Koper" izpostavil tudi med ključnimi razvojnimi aktivnostmi za letošnje leto.
Toda po naših informacijah naj bi se Kokot zavzemal za prodajo večjega števila nepremičnin Intereurope v Sloveniji in drugih državah nekdanje Jugoslavije in preverjal interes potencialnih kupcev. Po svojem okusu bo prevetril tudi nadzorni svet Intereurope. O novih članih bo namreč odločala skupščina, ki jo je v ponedeljek na zahtevo Pošte Slovenije sklicala uprava Intereurope. Novi nadzorniki družbe bodo postali Sebastjan Gostenčnik, Karmen Lebe Grajf (oba sta nova člana uprave Pošte) in Gregor Korene, občinski svetnik SDS iz Sevnice, ki bodo zamenjali Andreja Rihterja, Vinka Filipiča in Milana Perovića.
Preberite še:
Tako SDS nagradi svoje financerje
Bo Madžarom tokrat uspelo priti v Luko?
Že več let je jasno, da si želi Madžarska na območju Luke Koper izboriti velik kos zemlje. Predsednik madžarske vlade Viktor Orban se je o tem pogovarjal s tremi predsedniki slovenskih vlad: z Janšo, njegovim predhodnikom Marjanom Šarcem in Mirom Cerarjem.
Pogovore z madžarsko vlado je že leta 2016 začela Cerarjeva vlada. Ker je tedanji minister za finance Dušan Mramor nasprotoval zadolževanju države pri projektu drugega tira železniške proge med Divačo in Koprom, takrat še ocenjenega na 1,5 milijarde evrov, se je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pri iskanju denarja obrnil na več zalednih držav, ki poslujejo z Luko Koper. Največ interesa so pokazali Madžari. Tako je Cerarjeva vlada konec leta 2017 začela s pripravo sporazuma o sodelovanju pri izgradnji drugega tira. Iz dokumenta, ki ga je sprejela vlada, je razvidno, da si je želela Madžarska z 200 milijonov evrov vrednim vložkom zagotoviti lastniški delež v projektnem podjetju 2TDK.
V zameno je postavila več zahtev. Ena od teh so bila tudi zemljišča na območju koprskega pristanišča. "Republika Slovenija se z Madžarsko lahko dogovori, da ji v okviru svojih pristojnosti omogoči oziroma pomaga pri najemanju okvirno 50.000 m2 površin, ki so potrebne za skladiščenje tovora. Te površine se najamejo v območju pristanišča, in sicer izven koncesijskega območja Luke Koper in znotraj območja, kot ga opredeljuje državni prostorski načrt," je pisalo v pobudi za sklenitev sporazuma, a sta pogajanja najprej prehitela referenduma o drugem tiru, nato pa Cerarjev odstop.
Ko je Orban pri Šarcu naletel na zaprta vrata, so se ti odločili za vlaganje v Trstu, kjer so kupili del pristanišča, skupaj za okoli 32 hektarjev zemljišč. Toda Koper je za Madžarsko ostal glavno pristanišče, prek katerega prepelje največ tovora.
Nova priložnost za dogovor se je ponudila, ko je oblast prevzel Janša. Že med prvim valom epidemije je madžarski politični vrh pri slovenski vladi preverjal možnosti za obuditev pogovorov o sodelovanju pri projektu drugi tir. Janševa vlada je v začetku letošnjega leta tudi pripravila pobudo za sklenitev sporazuma z Madžarsko. Čeprav je finančna konstrukcija drugega tira že zdavnaj zaprta, v vladajoči stranki vztrajajo, da bi Slovenija v projekt vključila Madžarsko. Tej bi v zameno dala stavbno pravico na enem izmed zemljišč v Luki Koper.
Preberite še:
Bo prijatelj Francija Matoza spet vodil koprske policiste?
