Vladajoči stranki je včeraj uspelo na videz nemogoče. Za generalnega direktorja Pošte Slovenije, ene od največjih državnih družb z okoli 8000 zaposlenimi, so za pet let imenovali dolgoletnega člana SDS, ki za ta položaj ne izpolnjuje vseh pogojev. To je 34-letni Tomaž Kokot, nekdanji občinski svetnik in kandidat strankeza župana Poljčan.
Saga o njegovem ustoličenju za prvega moža Pošte Slovenije s polnim mandatom se je vlekla skoraj leto dni. Vse od aprila lani, ko so zaradi spora z SDS zamenjali Borisa Novaka in namesto njega začasno imenovali Kokota. V tem času ga je nadzorni svet večkrat poskušal imenovati, a neuspešno. Kokota namreč niso želeli podpreti celo nekateri predstavniki koalicijskih strank, saj nikoli ni imel dovolj vodstvenih izkušenj za vodenje Pošte. Toda v tem tednu je prišlo do preobrata.
Na ponedeljkovi seji je Kokot zbral dovolj glasov. Po naših informacijah so bili štirje nadzorniki za, štirje pa proti, med njimi tudi predstavniki zaposlenih. Na koncu je prevladal glas predsednika nadzornega sveta Ervina Renka (SDS), sicer bratranca generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca. Kako lahko Kokot kar naenkrat izpolnjuje razpisne pogoje, še preverjamo. Po neuradnih podatkih pa so odgovornost preložili na zunanjo kadrovsko agencijo, "ki je poleg izpolnjevanja formalnih pogojev ugotavljala kompetence kandidatov na podlagi psihološkega testiranja in razgovorov".
Koalicijske nadzornike je v glasovanje za Kokota očitno prepričal tudi Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS, ki naj bi stal pred vrati sobe, v kateri je odločal nadzorni svet Pošte Slovenije. Matoz je po zamenjavi oblasti postal eden najvplivnejših ljudi v državi. Med drugim vodi upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Na Matozova pojasnila o vlogi pri imenovanju izbranca SDS na vrh Pošte Slovenije še čakamo.
Preberite še:
Spopad za Pošto: ko Počivalškova svetovalka zahteva odstop
So v SDH spregledali določbe lastnega zakona?
Toda pri vsem tem zastavlja še eno pomembno vprašanje. Ali je Ervin Renko, ki je oddal ključni glas za Kokota, sploh lahko član nadzornega sveta Pošte Slovenije oziroma ali je bilo njegovo imenovanje marca lani nezakonito.
S premoženjem države, tudi njenim 100-odstotnim deležem v Pošti Slovenije, upravlja Slovenski državni holding (SDH). Zakon o SDH, ki ga je državni zbor sprejel v začetku leta 2014, jasno določa, kdo lahko in kdo ne sme postati nadzornik v državnih podjetjih. S tem so poskusili preprečiti njihove konflikte interesov oziroma odvisnost.
Tako v 21. členu določa, da morajo kandidati za člana nadzornega sveta v družbi s kapitalsko naložbo države, izpolnjevati pogoje zakona o gospodarskih družbah in tega zakona. "Poleg tega SDH ne sme glasovati za kandidate za člane organov nadzora, ki so že člani organa vodenja v družbi, v kateri ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv". To pa pri predsedniku nadzornega sveta Pošte Slovenije predstavlja veliko težavo.
Ervin Renko je od leta 2018 direktor HSE - Energetske družbe Trbovlje (EDT), ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), v katerem ima prevladujoči vpliv SDH. Isti SDH, natančneje predsednik njegove uprave Janez Žlak (SDS) in članica uprave Vanessa Grmek sta v začetku marca lani izpeljala skupščino Pošte Slovenije, zamenjala večino članov nadzornega sveta in vanj imenovala tudi Ervina Renka in Tomaža Kokota. Manj kot mesec dni pozneje so zamenjali Novaka, Kokot pa se je z nadzorniškega preselil na vodstveni položaj.
Na SDH smo se zato obrnili z naslednjimi vprašanji:
1) Ali je bilo imenovanje Ervina Renka za člana nadzornega sveta Pošte Slovenije v skladu z zakonom o SDH? Če da, zakaj zanj ne velja prej omenjena določba?
2) Ali ste v zvezi s tem pridobili kakšno pravno mnenje? Če da, od koga in kdaj?
3) Če njegovo imenovanje ni bilo v skladu z zakonom, kako boste ukrepali?
4) Ali je njegovo delovanje v nadzornem svetu Pošte Slovenije zakonito oziroma ali so njegove odločitve nične?
Kot so prepričani na SDH, določba zakona v primeru Renka ne velja. "Družba HSE – Energetska družba Trbovlje d. o. o. je odvisna družba HSE, v kateri SDH ne more neposredno izvrševati upravljavskih upravičenj, zaradi česar v konkretnem primeru ni uporabljiva določba 21. člena ZSDH-1," so pojasnili. To pomeni, da po njihovem zakon za odvisne družbe državnih družb ne velja.
Preberite še:
Vladni spopad na državni Pošti in njegove "žrtve" med dobavitelji
Kdor bi želel prevzeti vodenje Pošte Slovenije, mora imeti najmanj pet let izkušenj na vodstvenih položajih v velikih gospodarskih družbah. Kako so nadzorniki dokazali, da Tomaž Kokot izpolnjuje ta pogoj, ni jasno. V življenjepisu, ki ga je predložil ob kandidaturi za generalnega direktorja Pošte Slovenije, je Kokot razkril, da je več kot pet let let posloval prek statusa samostojnega podjetnika. Od leta 2014 je bil izvršni direktor v družinskem podjetju FlawlessCode, ki ima 24 zaposlenih, leta 2020 pa je imelo rekordnih 1,8 milijona evrov prihodkov. Po nobenem od teh dveh kriterijev ga torej ni mogoče uvrstiti niti med srednja, kaj šele med velika podjetja.
