Zakaj se župani izogibajo strankam?
Še leta 2006 je bilo v državi izvoljenih 132 županov, ki so jih predlagale stranke, in le 67 tistih, ki so šli na volitve kot samostojni kandidati ali s podporo volivcev. Leta 2014 se je to razmerje prvič obrnilo v prid drugim (97:115). Leta 2018 smo v Sloveniji dobili rekordnih 123 nestrankarskih županov.
Tudi pravkar minule lokalne volitve so vnovič potrdile več kot desetletje dolg trend. Že v prvem krogu je bilo izvoljenih več kot sto nestrankarskih županov, kar je prepričljivo največ med vsemi. Iz podatkov je razvidno, da se je pojav teh kandidatov na lokalni ravni razmahnil v obdobju med letoma 2010 in 2014. Šlo je za čas, v katerem se je izrazito okrepilo nezaupanje v etablirano politiko. Na nacionalni ravni so se zamenjale tri vlade, uveljavil pa fenomen novih obrazov. Protesti ob vstajah so zajeli več slovenskih mest.
Se lahko trend nestrankarskih županov kadarkoli še obrne? Za zdaj težko, saj župani na ta način volivcev sporočajo, da jih je ne zanimajo "prepiri v Ljubljani". Četudi je to na kratek rok oportuno, s tem sami še poglabljajo nezaupanje v politiko. Morda bi lahko trend obrnila omejitev županskih mandatov.
Kam so šli volivci Bojana Šrota?
Številke ne lažejo. Leta 2006, ko je imelo Celje ob pravkar zgrajenem nogometnem stadionu in športni dvorani še sloves najhitreje razvijajoče se občine v Sloveniji, je za Bojana Šrota glasovalo rekordnih 14.300 ljudi – skoraj štirje od petih, ki so prišli na volišče. V 16 letih se je podpora celjskemu županu praktično prepolovila. Še leta 2018 je zanj volilo dobrih 9.000 ljudi. To mu je ob slabši udeležbi zagotovilo zmago v prvem krogu. Zdaj ga prvič v tem stoletju čaka drugi krog.
Preberite še:
So ljudje že utrujeni od volitev? #analiza
Kam izginja teren SLS?
"Z rezultatom stranke v prvem krogu lokalnih volitev sem zadovoljen. Glede na delne neuradne rezultate kaže, da bo stranka uspela ohraniti položaje, ki jih je pridobila pred štirimi leti," je razplet volitev včeraj komentiral Marko Balažic, predsednik SLS, nekoč vladarice slovenskega podeželja in stranke z najbolj razvejanim terenom v državi.
A teren vse bolj kopni. V 16 letih se je število mandatov SLS v mestnih/občinskih svetih več kot prepolovilo. Včeraj je izgubila še Krško kot zadnjo veliko mestno trdnjavo.
Porazen rezultat SDS v Ljubljani
Prvak SDS Janez Janša ni okleval, ko je razplet včerajšnjih volitev označil za zmago SDS. Toda stranka ima več kot sto mandatov v mestnih/občinskih svetih manj kot pred 12 leti. Tudi 33 županov, ki jih je imela takrat, verjetno ne bo imela nikoli več. Če bi Gibanje Svoboda kandidiralo še v treh občinah s proporcionalnim sistemom, bi prehitelo SDS.
Posebej slabo se je Janševa stranka odrezala v Ljubljani, zaradi česar je s položaja vodje mestnega odbora stranke že odstopil Anže Logar. Na letošnjih volitvah je bil kandidat stranke za župana Ljubljane Igor Horvat, ki ga je podprlo le 6,26 odstotka volivcev. Število svetnikov SDS pa se je zmanjšalo z 10 na šest.
Tudi število Jankovićevih volivcev upada
Četudi se zdi Zoran Janković na čelu Ljubljane nedotakljiv, tudi število njegovih volivcev upada. Leta 2006, ko je lovil tudi protestne glasove proti tedanji Janševi vladi, je na županskih volitvah dobil več kot 82.000 glasov, skoraj 30.000 več kot včeraj. Tokrat mu je pomagala slabša udeležba – posledica dejstva, da ni imel izrazitega protikandidata, s čimer se je ustvaril občutek, da so volitve odločene vnaprej. A številke bi lahko potrjevale tezo, da v Ljubljani živi dokaj močna baza levosredinskih volivcev, ki Jankovića zaradi različnih razlogov ne voli več. In čaka na nekoga, ki bi si ga bo upal resneje izzvati.
