Zoran Janković bo imel nadzorni svet
Že pred volitvami je bilo jasno, da Zoran Janković v tekmi za župana nima pravega tekmeca. Edina dilema je bila, ali bo njegova lista dobila večino v mestnem svetu. To mu očitno ni uspelo, saj bo moral Janković vladati v koaliciji, zelo verjetno z Gibanjem Svoboda. Do zdaj se je le v enem mandatu (2014-2018) zgodilo, da sam v mestnem svetu ni imel večine. "Nobene drame ne bo, če bo treba v mestnem svetu skleniti koalicijo," je dejal Janković. Toda ni skrivnost, da je bilo več ljubljanskih članov Gibanja Svoboda pred volitvami kritičnih tako do Jankovićevega načina vladanja kot do nekaterih njegovih potez.
Maribor: spet Kangler, a za Arsenoviča bo vladanje naporno
V Mariboru bodo volivci čez 14 dni dobili v roke enako glasovnico kot pred štirimi leti. V drugem krogu jih namreč čaka nov dvoboj med Sašo Arsenovičem in Francem Kanglerjem. Res je, da spomin na vstaje po desetih letih bledi. Danes že volijo Mariborčani, ki so bili ob izbruhu protestov zaradi radarjev v tretjem razredu osnovne šole. Četudi Arsenovičeva zmaga v drugem krogu ne bi smela biti vprašljiva, ima v mestnem svetu praktično isto število svetnikov kot Gibanje Svoboda. Pred njim je naporen mandat, v katerem bo moral pristajati na številne kompromise.
Presenečenje večera: Celje
Po 24 letih vladanja Bojana Šrota utegne v Celju priti do zamenjave na položaju župana. 33-letnemu Matiji Kovaču, do zdaj svetniku Levice, ki je šel na volitve kot neodvisni kandidat, je uspelo to, kar se je vrsto let v politično precej apatičnem Celju zdelo nemogoče. S slabimi 34 odstotki glasov se je prebil v drugi krog županskih volitev, ki ga bo Celje videlo prvič v tem stoletju. Pri tem Kovač, ki je med kampanjo glasno opozarjal na ključne probleme mesta, še zdaleč ni brez možnosti za končno zmago. Drugi krog bo zelo verjetno referendum o Šrotovi vladavini, pri čemer bodo Kovača podprli volivci vsaj dveh od treh ostalih kandidatov. Ob zmagi bo Kovačev največji izziv sestava koalicije v mestnem svetu, saj kandidira brez liste.
Drama večera: Krško
V nekdanji trdnjavi SLS prihaja do tektonskih političnih premikov. Do poznih večernih ur tako ni bilo jasno, kdo se bo ob Dušanu Šišku, nekdanjem poslancu Jelinčičeve SNS, še uvrstil v drugi krog. V mrtvi tekmi med Janezom Kerinom, kandidatom Liste Modra smer, Alešem Zorkom iz Gibanja Svoboda in Iztokom Starcem, kandidatom SLS, je slavil prvi.
Dramatično je bilo tudi na Goričkem. V občini Grad je aktualna županja Cvetka Ficko slavila z osmimi glasovi prednosti pred protikandidatom Silvom Šarkanjem. Tri glasovnice so bile neveljavne. Nekdanjemu ministru za zdravje Janezu Poklukarju pa je 22 glasov zmanjkalo v boju za župana občine Gorje. Do zadnjega je bilo napeto tudi na Jesenicah, Prevaljah, v Vidmu ...
Drugi krog v polovici mestnih občin
Leta 2018 so župane v drugem krogu volitev dobili v Mariboru, Kranju, Kopru, Novi Gorici, Ptuju in Slovenj Gradcu. Tudi tokrat bo ta potekal v šestih mestnih občinah: v Mariboru, Celju, Kranju, Novi Gorici, Murski Sobotu in Krškem.
Nekoč je bila velika SLS
SLS, nekoč vladarica slovenskega podeželja in glavna stranka tako imenovanega županskega lobija, počasi, a zanesljivo kopni tam, kjer je bila nekoč najmočnejša. Še leta 2014 je na volitvah dobila 31 županov, prepričljivo največ med strankami. Leta 2018 jih je imela še 26. Za zdaj kaže, da jih bo imela pol manj (13), s čimer se je skoraj izenačila s SDS, blizu pa sta ji tudi NSi in SD. Ker se znova ni uvrstila v državni zbor, je precej manj zanimiva tudi za kandidate, ki imajo na lokalnih volitvah resne možnosti. Nekatere trdnjave (Celje) je stranka izgubila tudi zaradi notranjih sporov.
Gibanje Svoboda uspešnejše kot SMC leta 2014
Eno ključnih vprašanj pred volitvami je bilo, kako se bo Gibanje Svoboda kot nova stranka odrezalo na lokalnih volitvah. Te imajo povsem drugačne zakonitosti od parlamentarnih. Primer: v Slovenskih Konjicah, kjer je pred tednom dni na predsedniških volitvah Anže Logar dobil 58 odstotkov glasov, je znova slavil župan iz vrst SD. Leta 2014 je tedanja Stranka modernega centra (SMC) prepričljivo slavila na julijskih volitvah v državni zbor. Štiri mesece pozneje je na lokalnih volitvah ob 11 odstotkih glasov dobila slabih 300 mandatov v mestnih/občinskih svetih in nobenega župana.
Po tem kriteriju je Gibanje Svoboda uspešnejše. Že po delnih izidih je dobilo skoraj 400 mandatov, le dobrih 100 manj od SDS. V šestih od dvanajstih mestnih občin je najmočnejše izmed največjih političnih strank v državi. To bo pomembno za gradnjo terenske infrastrukture mlade stranke. Gibanje Svoboda je blizu županski zmagi v Novi Gorici, domačem terenu Roberta Goloba, in v Izoli, "posvojilo" pa je tudi starega/novega župana Kopra Aleša Bržana.
Porazi nekaterih zvenečih imen SDS
Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, je v Šentjurju pri Celju prepričljivo izgubila županske volitve proti Marku Diaciju. Največja opozicijska stranka je izgubila tudi Šoštanj, kjer bo Darka Meniha nasledil Boris Goličnik, saj je poslanec SDS Franc Rosec dobil le dobrih 18 odstotkov glasov. Nekdanji poslanec SDS Branko Marinič pa se presenetljivo poslavlja s položaja župana občine Videm, saj ga je tesno premagal Brane Kolednik iz Stranke mladih - Zeleni Evrope.
So ljudje že utrujeni od volitev?
Gre za eno najslabših udeležb na lokalnih volitvah v zgodovini države. Leta 2018 je bila udeležba več kot 51-odstotna, letos zgolj dobrih 47 odstotkov. Razlika je še bolj očitna, če primerjamo udeležbo na parlamentarnih volitvah, ki je bila letos bistveno višja kot pred štirimi leti.
Vzrokov za nizko udeležbo je več. Slovenija je imela letos že parlamentarne in dva kroga predsedniških volitev. Prihodnjo nedeljo sledi še trojni referendum, nato v nekaterih občinah še drugi krog lokalnih volitev. Ljudje so verjetno že utrujeni od volitev. Ne glede na to, da so lokalne od vseh najbolj "otipljive", saj so na glasovnicah naši prijatelji, znanci ali sosedje, ki potem štiri leta odločajo o projektih v našem domačem kraju ali vasi. K slabši udeležbi je zagotovo prispevala še Ljubljana, kjer je bila tekma za župana odločena vnaprej.
Spet zmagoslavje neodvisnih županov
Še leta 2006 je bilo v državi izvoljenih 132 županov, ki so jih predlagale stranke, in le 67 tistih, ki so šli na volitve kot samostojni kandidati ali s podporo volivcev. Leta 2014 se je to razmerje prvič obrnilo v prid drugim (97:115). Leta 2018 smo v Sloveniji dobili rekordnih 123 nestrankarskih županov. Tudi letos z naskokom prednjačijo. Že v prvem krogu jih je bilo izvoljenih več kot sto.
Pojav teh kandidatov na lokalni ravni se je razmahnil v obdobju med letoma 2010 in 2014. Šlo je za čas, v katerem so se na nacionalni ravni zamenjale tri vlade, uveljavil pa fenomen novih obrazov. Razlika je, da "novi obrazi" na lokalni ravni v resnici niso novi, ampak so bili že pred tem ob delu v svojih poklicih močno aktivni v lokalnih skupnostih. "Padalci" so na občinski ravni prej izjema kot pravilo.
V lokalni politiki vse manj prostora za stranke
Lokalna politika je tako vse bolj razdrobljena, razpršena in manj pregledna. V njej je vse manj prostora za nacionalne politične stranke, vse večjo vlogo pa dobivajo različne lokalne liste ali stranke izrazito lokalnega značaja. Težava pri tem je, da so uradno samostojne liste dostikrat le zakrinkani sateliti etabliranih strank ali celo perjanice konkretnih zasebnih interesov. Tudi pri financiranju in poročanju veljajo za stranke bolj stroga pravila od list.
