Selitev podjetij na Hrvaško: kako je 150 zaposlenih končalo v "kasl'cih" čez mejo

V domači javnosti že več tednov teče burna razprava o tem, da podjetja zaradi manj prijaznega poslovnega okolja, zlasti previsokih davkov, zapuščajo Slovenijo in odhajajo v sosednje države. Pri tem se največkrat omenja Hrvaško, saj da je tam strošek dela pri enaki neto plači nižji za 30 odstotkov.

Tudi zato smo se odpravili čez mejo. Samo na enem naslovu v Varaždinu, hrvaškem mestu, ki je le 14 kilometrov oddaljeno od meje, so slovenski državljani v zadnjih letih odprli več deset podjetij, ki po javno dostopnih podatkih zaposlujejo že več kot 150 ljudi. 

Toda tam nismo našli nobenih industrijskih hal ali velike poslovne stavbe, kjer bi imela novoustanovljena podjetja pisarne, ampak poštne nabiralnike. 

Ob južnem robu središča Varaždina, nekaj sto metrov od glavne avtobusne postaje, se tako nahaja hiša s svetlo oranžno fasado. V njej deluje računovodski servis, ki strankam ponuja pomoč pri ustanavljanju podjetij in pridobivanju dovoljenj za delo. Samo na tem naslovu domuje več kot 30 podjetij. Med njimi prevladujejo tista, ki so jih odprle pravne in fizične osebe iz Slovenije. 

Večinoma gre za podjetnike, ki zaposlujejo voznike, montažerje in elektroinštalaterje. Med njimi pa smo našli tudi tiste, ki so podobna podjetja, namenjena "davčni optimizaciji", že pred tem ustanavljali na Slovaškem in v Bosni in Hercegovini.

Koga vse smo torej našli v Varaždinu?

Preberite še:
Brodnjak govori o Dončiću in Pogačarju, ker želi nižje davke za najbolj plačane menedžerje

Podjetja, ki so delala čez mejo, tam ustanavljajo podružnice

Že minuli teden smo poročali, da v Sloveniji ni mogoče najti podrobnejših podatkov o selitvah podjetij na Hrvaško. Iz podatkov, ki so javno dostopni, je razvidno le, da se na Hrvaško ne selijo proizvodna podjetja. Največji del podjetij na Hrvaškem so tako odprli podjetniki iz severovzhodne Slovenije, ki se ukvarjajo s čezmejnimi storitvami. 

Zakaj? Vrsto let so slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, prevozništvom in tehničnimi storitvami, svoje zaposlene pošiljala v Avstrijo in Nemčijo, kjer so imeli veliko prednost zaradi nižjih stroškov dela, posli pa so jim cveteli. Nekatera slovenska podjetja so tam ustvarila večino prihodkov.

Toda tega je bilo lani naenkrat konec. Zakaj? Ker je Avstrija prijavila Slovenijo na Evropsko komisijo zaradi kršitve načela enake obravnave delavcev in nedovoljene državne pomoči. Ker so nam v Bruslju zagrozili s tožbo, je Slovenija spremenila zakon o čezmejnem izvajanju storitev. S tem je povečala obremenitev plač zaposlenih v tistih slovenskih podjetjih, ki jih delodajalci napotijo v tujino na začasno delo. 

Gre sicer za enako težavo, ki jo ima Slovenija zdaj s Hrvaško. Od lani ji namreč očita nelojalno konkurenco njenih podjetij pri napotenih delavcih. 

Preberite še:
Miti in resnice o selitvah slovenskih podjetij na Hrvaško

V Varaždinu so le table in poštni nabiralniki 

Te podatke potrjuje tudi stanje na terenu. Po naših podatkih v hiši v Varaždinu domujejo podružnice slovenskih podjetij, ki zaposlujejo vsaj 150 ljudi. Toda tam nismo našli nobene pisarne, ampak le prostore računovodskega servisa, nabiralnike in standardizirane table z imeni teh podjetij.

Največ delavcev, kar 41, med vsemi podjetji na tem naslovu ima BBS Metal. To podjetje je lani ustvarilo rekordnih 1,4 milijona evrov prihodkov, o njegovem obstoju pa pričajo le zaposlitveni oglasi, s katerimi novači elektroinštalaterje za delo v Nemčiji, Avstriji, Belgiji in na Portugalskem. Ustanovil ga je Martin Sedlašek, sicer lastnik podjetja MaxTin Plus s sedežem v Kidričevem. 

Po javno dostopnih podatkih je podjetje iz Kidričevega glavni naročnik hrvaškega podjetja. V zadnjih dveh letih mu je nakazalo že 2,6 milijona evrov, pri čemer se tako prihodki kot število zaposlenih v slovenskem podjetju znižujejo, v hrvaškem podjetju pa povečujejo. Lani je povprečna bruto plača v slovenskem podjetju znašala slabih 1.500 evrov, pri zaposlenih na Hrvaškem pa okoli 1.100 evrov.

Na Hrvaškem zaposlili delavce iz Azije, ki jih najemajo iz Slovenije

Med lastniki podjetij iz nabiralnikov v Varaždinu je več slovenskih prevoznikov. Že konec leta 2023 je podjetje v hiši v Varaždinu odprl Grega Bizjak, direktor in solastnik prevozniškega podjetja SIGR, ki je imelo ob zgolj 16 zaposlenih kar 21,7 milijona evrov prometa. 

Večina delavcev, ki jih najema, prihaja s Filipinov in iz Nepala. Ti so očitno zaposleni v hrvaškem podjetju MS Expres, ki je iz Slovenije v zadnjih dveh letih prejelo že skoraj pet milijonov evrov. 

"Podjetja svoje zaposlene v druge države selijo postopoma. Ne gre torej za situacijo, ko podjetnik v Sloveniji čez noč zapre svoje podjetje, ampak hkrati ustanovijo še eno podjetje v davčno ugodnejši državi ter tja preselijo del svojih zaposlenih ali pa tam dodatno zaposlujejo," so nam prejšnji teden pojasnili na Obrtno-podjetniški zbornici (OZS). Po njihovih podatkih je največ teh podjetij iz sektorja logistike in transporta.

V nabiralnikih v Varaždinu smo našli tudi Dražena Kućo, lastnika ptujskega podjetja Eltek in enega od osumljencev v mednarodni preiskavi, ki jo vodi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). 

Kuća je po ugotovitvah preiskovalcev v letih 2016 in 2017 z avstrijskega računa nakazal več kot milijon evrov na Slovaško, od tam naprej pa na račune Dijane Đuđić, zasebne partnerice Roka Snežiča, ki je s SDS konec leta 2017 podpisala pozneje prekinjeno posojilno pogodbo.  

Kakšno vlogo v mreži je imel Dražen Kuća

Preberite še:
Nova24TV zagnali z gotovino iz mreže za pranje denarja #dokumenti

Našli smo tudi osumljenca, ki je posodil denar za Nova24TV

Kot smo že poročali, je Kuća leta 2015 Klavdiji Snežič v gotovini posodil 100 tisoč evrov, ki jih je ta porabila za nakup delnic Nova24TV. V Varaždinu je Kuća odprl dve podjetji, ki sta imeli skupaj sedem zaposlenih in ustvarili nekaj več kot milijon evrov prihodkov. 

Na istem naslovu je podjetje odprl tudi Zlatko Krajnčič, lastnik mariborskega podjetja Timco Consulting, ki se je v preteklosti ukvarjalo z gradnjo nepremičnin. Več stanovanj je prodalo družini Snežič. Njegovo ime se je pojavilo tudi v rajskih in panamskih dokumentih. Po poročanju Dela je bil Krajnčič solastnik fundacije iz Paname skupaj z Gregorjem Jezo, dolgoletnim vidnim članom SDS, ki je bil v času prve Janševe vlade direktor družbe Hit Šentilj. Pozneje je bil Jeza zaradi zlorabe položaja v aferi Elektrooptika obsojen na kazen dveh let in treh mesecev vikend zapora. 

V isti hiši od začetka lanskega leta domujejo še tri podjetja v lasti Krajnčičevih sorodnikov. Zaenkrat imajo manj kot deset zaposlenih, medtem ko jih imata njihovi slovenski podjetji Argo Mont in Argo Var, ki sta lani ustvarili skoraj štiri milijone evrov prihodkov, skupaj 25. Povprečna bruto plača se je gibala okoli 1.500 evrov. V zadnjih dveh letih pa so 1,7 milijona evrov nakazala tudi več podjetjem s sedežem v Bolgariji.