V Kranju so v ponedeljek s hitrimi testi množično testirali skoraj 1100 učiteljev in vzgojiteljev. Pozitivnih je bilo 164 oseb. Koliko od teh je v resnici okuženih, bo pokazal šele molekularni PCR test. Po prvih informacijah s terena bo večina učiteljev lažno pozitivnih. Med testiranimi so bili tako učitelji in vzgojitelji iz Šenčurja, kjer so zaradi pozitivnih rezultatov hitrih testov v karanteno poslali štiri oddelke na šoli in enega v vrtcu. Po testiranju hitrimi in PCR testi so bili vsi negativni, zaradi česar so se učenci vrnili v šole, malčki pa v vrtec.
Enako se je prejšnji ponedeljek zgodilo pri hitrem testiranju na Polzeli, na katerem je bilo pozitivnih kar sedemnajst od skupaj več kot osemdeset učiteljev tamkajšnje šole. Dan pozneje je preverjanje z molekularnimi PCR testi pokazalo, da je šlo za lažni alarm. Negativnih je bilo kar šestnajst ljudi, ki so bili dan prej na hitrih testih pozitivni, torej vsi razen enega. Tudi testiranje na eni od šol na Koroškem je pri več osebah dalo preverjeno lažno pozitivne rezultate.
Vse to ni le posledica nezanesljivosti hitrih testov, ki jih je ministrstvo za zdravje konec lanskega leta kupilo od podjetja Majbert Pharm, ampak tudi razpada državnega upravljanja epidemije. Celo do te mere, da v tem trenutku ni mogoče ugotoviti, kakšno je dejansko stanje epidemije v Sloveniji.
Preberite še:
Še en milijonski posel z državo za fante z rajskih otokov?
Kaj je Janša sploh vedel o angleškem sevu
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so nam tako včeraj priznali, da uradna statistika lažno pozitivne ljudi še vedno prišteva med okužene. Zakaj je temu tako? Ker sta po evropski in slovenski definiciji za prijavo covid-19 obe vrsti testiranj enakovredni, zato se rezultati obeh testov enakovredno obravnavajo v statistiki, odgovarjajo na NIJZ. "V dnevno statistiko od laboratorijev prejmemo le pozitivne rezultate testiranja. Podatkov o negativnih rezultatih ne prejmejo," so pojasnili.
Edina izjema je, ko osebni zdravnik ali zdravnik medicine dela naroči še drugo testiranje in o različnih rezultatih obvesti NIJZ. To se pri množičnem testiranju ne dogaja. "Sami pa ne moremo popravljati podatkov," poudarjajo na NIJZ, ki ga vodi Milan Krek.
To pomeni, da dokazano nezanesljivi hitri testi, s katerimi država že mesec dni množično testira prebivalstvo, izkrivljajo sliko epidemije. Vse to omogoča manipuliranje pri interpretaciji podatkov o epidemiji, ki so podlaga za odločitve o odpiranju oziroma zapiranju javnega življenja. S tem se povečujejo tudi možnosti za politično zlorabo epidemije in iskanje krivcev za njeno širjenje.
Eden takšnih primerov je izjava Janeza Janše, ki je že 25. januarja govoril, da imamo v Sloveniji že angleški sev. Po naših informacijah ga do takrat v resnici mikrobiologi še niso nedvoumno dokazali. Tega seva namreč s slovaškimi testi, na katere se je takrat skliceval Janša, ni mogoče potrditi. To je mogoče storiti le z naknadnimi raziskavami, ki ugotavljajo število mutacij. Še vedno sicer ni jasno, kdo bo v Sloveniji sistematično spremljal pojav novih sevov in koliko ustreznih testov je za to sploh na voljo. O tem so člani vladne strokovne skupine, ki jo vodi Bojana Beović, razpravljali šele v ponedeljek zvečer.
Preberite še:
Za Janševo vlado je najprej ekonomija, potem življenja in zdravje
Neuradno: novi primeri angleškega seva
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je angleški sev našel v šestnajstih vzorcih. Po priporočilih evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) iz srede januarja bi sicer morali tudi v Sloveniji zaradi nevarnosti njegovega hitrega širjenja dodatne vire usmeriti v epidemiološko sledenje stikom okuženim in ga čim prej zajeziti. Toda to se ni zgodilo. Prejšnji teden so tako po naših informacijah v novomeški bolnišnici odkrili dva okužena z angleškim sevom, pri čemer je bil en iz Sevnice, drugi pa iz Metlike. Za to sta le dve možnosti. Ali je angleški sev že tako močno razširjen med populacijo, ali pa se je virus širil znotraj bolnišnice. O tem, da imajo virus, naj bi bili pristojni v bolnišnici obveščeni šele naknadno.
Koliko je lažno pozitivnih, ne ve nihče
O tem, kakšne posledice ima lahko kaos pri upravljanju epidemije na življenje ljudi, nazorno kaže primer iz Polzele. Po naših informacijah tako NIJZ med okuženimi še vedno beleži tudi šestnajst lažno pozitivnih učiteljev. V zadnjih dveh tednih so na Polzeli zabeležili 46 primerov okužb. Brez lažno pozitivnih učiteljev – ob predpostavki, da vsi prebivajo v tej občini – bi jih bilo le 30, kar je tretjina manj. Število primerov na 100.000 prebivalcev v občini Polzela v zadnjih štirinajstih dneh bi se ob neupoštevanju teh lažno pozitivnih učiteljev skoraj prepolovila: padla bi s 725 na 472. Nekoliko nižje bi bilo tudi število okuženih v celotni savinjski regiji.
To je pomembno, ker je prav od podatkov o novih okužbah odvisno, ali bo država v posameznih regijah odpirala ali zapirala šole in druge dejavnosti. Nezanesljivi hitri testi, ki kažejo visok delež lažno pozitivnih, tako ne povzročajo stresa in strahu le testiranim osebam in njihovim šolskim kolektivom, ampak neposredno vplivajo na življenje več sto tisoč prebivalcev Slovenije. Od rezultatov PCR testov učiteljev v Kranju bo tako odvisno, ali se bo Gorenjska vrnila na seznam črnih regij in ali se bodo tamkajšnje šole spet zaprle.
Koliko je bilo lažnih pozitivnih primerov od uvedbe hitrih testov, na NIJZ ne vedo. "V naši statistiki so zabeleženi pozitivni izvidi, s podatkom, koliko je bilo negativnih PCR testov, ne razpolagamo," so pojasnili. To pa ni edina težava pri zbiranju podatkov. Po naših informacijah najmanj ena bolnišnica še vedno ne pošilja podatkov o PCR testih, ki jih izvaja. Tudi laboratoriji, ki opravljajo PCR teste, nimajo podatkov, ali in koliko oseb, ki jih testirajo, je bilo pred tem na hitrih testih pozitivnih.
Do ponedeljka je bilo v Sloveniji opravljenih 288.230 hitrih testov. Od tega jih je bilo 13.263 ali 4,6 odstotka pozitivnih. Samo v zadnjih štirinajstih dneh so bile s hitrimi testi potrjene okužbe pri 4085 ljudeh. Prejšnji teden je bilo uradno aktivno okuženih 570 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, včeraj pa 556.
Preberite še:
Alarmantne številke o necepljenem osebju v bolnišnicah
Ali si v Sloveniji pravilno razlagamo tuje smernice?
Pri tem so na NIJZ potrdili, da oseba, ki nima simptomov, a je pozitivna na hitrem testu, ne more avtomatično opraviti tudi testiranje s PCR. To se zgodi le v primeru, če izbrani osebni zdravnik pri konkretni osebi presodi, ali je potreben ali ne, saj sta glede na smernice evropskega centra za boj proti nalezljivim boleznim (ECDC) oba načina testiranja enakovredna.
Toda naši sogovorniki, ki so želeli ostati neimenovani, opozarjajo na pomembno razliko: da te smernice načeloma veljajo za osebe s simptomi, pri katerih tudi hitri testi lažje zaznajo okužbo. "Oseb, ki nimajo simptomov, na hitrem testu pa so pozitivni, ne bi smeli avtomatično prištevati med okužene," poudarja eden od njih. Tudi proizvajalci hitrih testov med ciljno populacijo ne omenjajo ljudi brez simptomov. Prav zato bi morali po oceni naših sogovornikov zdravstvene delavce testirati vsaj dvakrat do trikrat tedensko.
Na vprašanje, v kolikšni meri vse to izkrivlja podatke o stanju epidemije v Sloveniji, na NIJZ "ne morejo odgovoriti, saj s tem podatkom ne razpolagamo". Poudarjajo pa pomen hitrih testov pri zaznavanju okužb in obvladovanju epidemije.
