V več bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah so v zadnjih tednih cepili tudi ljudi, ki po državni strategiji cepljenja proti covid-19 ne sodijo v prednostne skupine. Daleč največ, 233, so jih po ugotovitvah inšpektorata za zdravje cepili na Onkološkem inštitutu. V veliki večini je šlo za sorodnike, partnerje in prijatelje zaposlenih. Šli smo po sledi teh dejstev. Ugotovili smo, da dogajanje na Onkološkem inštitutu razkriva še en, precej večji problem slovenskega zdravstva - veliko število zdravstvenih delavcev, ki se ne želijo cepiti.
Onkološki inštitut, ki zdravi bolnike z rakavimi obolenji, zaposluje 1243 ljudi. Ti so imeli do zdaj na voljo dva termina za cepljenje proti covid-19. Koliko se jih je cepilo? Na Onkološkem inštitutu so nam pojasnili, da so dosegli 70-odstotno zaščito zaposlenih, ki so bodisi cepljeni bodisi so preboleli covid-19. "Verjamemo, da gre za eno najvišjih precepljenosti oziroma zaščite zaposlenih v vseh slovenskih zdravstvenih zavodih," poudarjajo na inštitutu, ki ga kot vršilka dolžnosti direktorice vodi Andreja Uštar.
Toda natančnejše številke zbujajo razlog za skrb:
- precepljenost med zdravniki na Onkološkem inštitutu znaša 81 odstotkov. Ali drugače: med 226 zdravniki se vsak peti ni cepil.
- še precej slabša je statistika med ostalimi zaposlenimi. Med diplomirani medicinskimi sestrami na Onkološkem inštitutu je precepljenost 52-odstotna. To pomeni, da se vsaka druga ni odločila za cepljenje.
- v skupini zdravstvenih tehnikov pa je precepljenost le še 32-odstotna. Dva od treh zdravstvenih tehnikov, zaposlenih na Onkološkem inštitutu, tako nista cepljena.
Bolnišnica, v kateri se je okužila tretjina zaposlenih
Na mestu je zato vprašanje, kako nizka je precepljenost v ostalih bolnišnicah in zdravstvenih zavodih, če je Onkološki inštitut med najboljšimi v Sloveniji. Več strokovnjakov nas je opozorilo, da se ponavlja zgodba s cepljenjem proti gripi. Takrat so cepljenje po naših podatkih zavračali celo nekateri vodilni zdravstveni uslužbenci bolnišnic.
V Sloveniji je dobrih 43 tisoč zdravstvenih delavcev. Podatkov o tem, koliko se jih ni želelo cepiti, ni:
- Iz UKC Ljubljana so sredi januarja sporočili, da so do takrat cepili 43 odstotkov zaposlenih, med njimi je bilo 967 zdravnikov, torej približno dve tretjini vseh.
- V Splošni bolnišnici Novo mesto je bilo do zdaj 670 zaposlenih ali cepljenih ali pa je prebolelo covid-19. To je približno 56 odstotkov vseh.
- V Splošni bolnišnici Celje (SBC) so do zdaj cepili 867 ljudi, kar je dobrih 40 odstotkov vseh zaposlenih. Vsak tretji zaposleni v tej bolnišnici je sicer od izbruha epidemije zbolel za covid-19.
Čeprav domače zdravstvene institucije osebje, ki je prebolelo covid-19, štejejo kot "zaščiteno", dr. Alojz Ihan opozarja, da je lahko takšna imunost kratkotrajna. "Po preboleli bolezni s koronavirusi, ki povzročajo prehladna obolenja, nastane kratkotrajen zaščitni imunski odziv, zato pri prebolelih covid-19 težko računamo na dolgotrajno zaščito," je opozoril v nagovoru strokovni javnosti na spletni strani NIJZ.
Preberite še:
Za Janševo vlado je najprej ekonomija, potem življenja in zdravje
Če se boste cepili, bomo cepili tudi vaše sorodnike
Kot že omenjeno, na Onkološkem inštitutu v odstotku precepljenosti svojega osebja vidijo uspeh. Pripisujejo ga "močni lastni kampanji informiranja in spodbujanja cepljenja v minulih nekaj tednih med zaposlenimi". Toda k cepljenju so jih spodbujali tudi na druge, etično vprašljive načine.
Po naših zanesljivih informacijah so namreč tistim zaposlenim, ki so sprva odklonili cepljenje, ponudili možnost cepljenja njihovih družinskih članov, če si sami premislijo. To bi lahko pojasnjevalo, zakaj so inšpektorji na Onkološkem inštitutu zabeležili kar 78 odstotkov vseh cepljenj, ki so bila po njihovih ugotovitvah v nasprotju z državno strategijo. Ta med prednostnimi skupinami navaja le oskrbovance in zaposlene v domovih za starejše, zdravstveno osebje in osebe, starejše od osemdeset let.
V Evropi že dva tedna zaradi težav v proizvodnji v Evropi prihaja do zamude pri dobavi cepiv. Po vladnem načrtu cepljenja, ki sta ga 13. januarja predstavila predsednik vlade Janez Janša in direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, bi morali v začetku tega tedna začeti že s cepljenjem starostnikov nad 70 let starosti. Toda po naših informacijah do sedaj niso prišli na vrsto niti vsi, starejši od 80 let. V Slovenijo je do včeraj prišlo 77.000 odmerkov cepiva. Porabljenih jih je bilo skoraj 61.000. Skupaj je bilo doslej cepljenih 51.000 ljudi, od tega jih je skoraj 10.000 že dobilo drugi odmerek, ki jim zagotavlja visoko stopnjo imunosti.
Preberite še:
"Oče se je okužil v bolnici in umrl. Niso se niti opravičili."
Koliko ljudi se je okužilo v bolnišnicah
Je bilo torej ob pomanjkanju cepiva proti covid-19 res etično serijsko cepiti sorodnike zaposlenih na Onkološkem inštitutu? "Ob izredno strokovni in racionalni pripravi cepiva smo iz prav vseh vial uspeli pridobiti tudi šesti odmerek cepiva, ki ga nismo zavrgli, kar bi bilo strokovno sporno, zato smo dali možnost cepljenja najožjim sorodnikom zaposlenih, pri čimer smo upoštevali nacionalno strategijo cepljenja proti covid-19 v državi," poudarjajo na Onkološkem inštitutu.
Koliko odmerkov cepiva smo že prejeli in koliko ljudi smo cepili (Vir: NIJZ)
Zakaj cepiva, ki jim je ostalo, niso dali bolnikom? Viri z Onkološkega inštituta odgovarjajo, da so razmišljali tudi o tej možnosti, a se zanjo niso odločili, ker ga ne bi bilo dovolj za vse. "V tem primeru bi morali izbirati med bolniki. Kdo bi sprejel to odločitev?" se sprašuje vir. "Po mnenju stroke je Onkološki inštitut v epidemiji covid-19 izredno ranljiva inštitucija zaradi narave bolezni in zdravljenja naših bolnikov. Poleg tega po naših dosedanjih podatkih večina okužb zaposlenih prihaja iz njihovega domačega okolja, zaradi česar je njihova zaščita izredno pomembna," pa pojasnujejo na Onkološkem inštitutu. Dodajajo, da zaradi specifičnosti znanj zaposlenih ob morebitnih večjih izbruhih epidemije nadomestnega kadra ne morejo dobiti od drugih zdravstvenih inštitucij.
Slabša precepljenost je večje tveganje za širjenje okužb. Podatki, ki smo jih zbrali in analizirali v uredništvu, kažejo, da se je v bolnišnicah v drugem valu z novim koronavirusom po zadnjih ocenah okužilo najmanj 762 ljudi. Najhuje je bilo v drugem tednu novembra, ko je bilo kar 129 takšnih primerov. Koliko od tega jih je umrlo, ni znano.
V zadnjih tednih se je na nas obrnilo več ljudi, ki trdijo, da so se okužili na Onkološkem inštitutu. Tam so nam pojasnili, da "podatka o tem, koliko bolnikov se je predvidoma okužilo v bolnišnici, ne vodijo, niti v epidemiji ni mogoče s popolno gotovostjo določiti izvor okužbe". Konec februarja so uveljavili omejen in nadzorovan dostop v bolnišnico prek nadzorne točke, že od pomladi pa predhodno preverjajo zdravstveno stanje vseh bolnikov pred obravnavo po telefonu, in sicer eden do dva dni prej, tako da lahko bolniki čim hitreje vstopijo preko nadzorne triažne točke na inštitut. Dnevno obravnavajo med 1200 in 1500 bolnikov. Ob sumu na okužbo pri bolniku obravnavo bodisi prestavijo ali opravijo testiranje. Na podlagi tega se odločajo o nadaljnjih ukrepih in obravnavi.
Preberite še:
Dr. Fafangel in kolegi, zakaj ste tiho?
