Omrežje glavnega prostozidarja: kaj ima Zorn s hišnim informatikom KPK

Danes objavljamo drugega v seriji člankov o vplivu prostozidarjev v slovenski politiki. Pod lupo smo vzeli nekatere lastnike IT podjetij iz omrežja Otmarja Zorna, ki velja za enega najmočnejših slovenskih prostozidarjev. Med njimi so tudi nekateri največji zdravstveni dobavitelji in "hišni" informatik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Marca letos so iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) sporočili, da so prenovili aplikacijo Erar, namenjeno preglednemu prikazovanju denarnih tokov v javnem sektorju. Kot so poudarili, je šlo za rezultat dve leti trajajočega razvoja.

A projekt se je izkazal za polom. V poznejših mesecih smo mediji ugotavljali, da je v aplikaciji polno netočnih podatkov o transakcijah državnih podjetij in javnih ustanov. Več transakcij, ki so jih opravile občine in drugi javni naročniki, je iz aplikacije celo izginilo.

Projekt, za katerega je plačala četrt milijona evrov, je KPK zaupala podjetju A-Soft, ki se je kot edino potegovalo za posel. S pogodbo je dobilo dostop do vseh baz podatkov, tudi najbolj občutljivih, ki jih od drugih državnih organov prejema v neanonimizirani obliki. Od leta 2021 je podjetje s KPK skupaj opravilo že za skoraj pol milijona evrov poslov - vse v obdobju, ko komisijo vodi Šumi.

Do zdaj nikoli ni bilo jasno, kako je podjetju A-Soft uspelo postati hišni informatik KPK. Toda pri tem mu zagotovo ni škodilo dejstvo, da je njegov lastnik Tadej Muha del ožjega omrežja Otmarja Zorna. Gre za vplivnega poslovneža, ki velja za enega najmočnejših slovenskih prostozidarjev, v zadnjih mesecih pa vedno bolj pomembno vlogo igra tudi v domači politiki.

Preberite še:
Kaj predsednika državnega sveta Marka Lotriča druži s šefom prostozidarjev

Predsednik kluba, ki ga je ustanovil Zorn

Od junija letos je namreč Tadej Muha predsednik Rotary Cluba Ilirija. Gre za klub, ki po navedbah na spletni strani "združuje voditelje, strokovnjake in predane posameznike z željo po ustvarjanju pozitivnih sprememb". Toda nobenega dvoma ni, da ima v njem glavno besedo Otmar Zorn. 

Rotary Club Ilirija je začel delovati leta 2013, torej v času, ko je bil Zorn guverner rotarijanskega distrikta (1912), ki združuje vse slovenske klube. Ustanovljen je bil v Zornovem hotelu na Bledu, njegov uradni sedež pa je na naslovu Poslovne zgradbe Zorn v ljubljanskih Stegnah, kjer domuje več Zornovih podjetij. Sam Zorn, sicer uradno "le" član kluba, redno nastopa na dogodkih, ki jih ta organizira. Pred nastopom mandata predsednika je bil Muha sekretar kluba. 

Dve leti nazaj je Muha skupaj z Zornom obiskal Severno Makedonijo. Bila sta v manjši delegaciji, ki jo je na tamkajšnje ministrstvo za informacijsko družbo in upravo peljal takrat še novoustanovljeni Inštitut Naprej. V ozadju inštituta, ki velja za nekakšen podaljšek rotarijancev in lože, namenjen izobraževanju, mreženju in lobiranju, stoji Zorn. 

Preberite še:
Tudi KPK ima hišnega dobavitelja: podjetju, ki skrbi za Erar, že pol milijona evrov

Med največjimi javnimi naročniki tudi Agencija za energijo

Na prvi pogled pri vsem skupaj ne bi smelo biti nič spornega. Člani rotarijanskih klubov v tem gibanju, ki ima korenine v ZDA iz začetka prejšnjega stoletja, vidijo sinonim za dobrodelnost. Udejanjajo jo skozi dobro organizirano mrežo klubov, ki po vsem svetu združuje poslovneže in strokovnjake iz različnih poklicev. Še enkrat: s tem načeloma ni nič narobe. 

Toda težava lahko nastane, ko se takšna mreža vpliva razširi tudi v javne ali državne institucije. In prav to se je, kot je videti, zgodilo s poslovnim krogom Otmarja Zorna, vplivnega poslovneža, ki v zadnjih mesecih ne skriva, da se pred parlamentarnimi volitvami ukvarja tudi s političnim inženiringom.

Pri tem KPK, ki vodi več postopkov proti premierju Robertu Golobu, ni edini tak primer. Iz javno dostopnih virov je namreč razvidno, da so bili na letalu za Skopje skupaj z Zornom predstavniki več IT podjetij, ki imajo že vrsto let pomembne javne naročnike.

Kot že omenjeno, je bil eden od teh Tadej Muha, ki ima ob A-Softu v lasti še podjetje Sfera IT. Njegovi največji javni naročniki so Univerza v Mariboru, Študentski dom Ljubljana in Agencija za energijo, nacionalni regulator za področje energetike, kjer ima velike poslovne interese tudi Zorn. 

Za agencijo je podjetje Sfera IT samo decembra lani, v času največjih političnih prepirov o novem modelu zaračunavanja omrežnine, opravilo za skoraj 162 tisoč evrov poslov. Po naših podatkih gre za dobavo različne opreme. Podjetje Sfera IT sicer z agencijo sodeluje že od konca leta 2015, ko je njeno vodenje prevzela sedanja direktorica Duška Godina. 

Preberite še:
Glavni slovenski prostozidar ima načrt: povezati Prebiliča in Logarja

Pohvalili so se z dobljenim poslom, še preden je bil objavljen javni razpis

Na letalu za Skopje so bili tudi predstavniki podjetij Interexport in Actual IT. Lastnik prvega je Aleš Jenčič, nekdanji predsednik Rotary cluba Ljubljana, lastnik drugega pa italijanska DBA Group. V imenu Actuala IT je šel v Severno Makedonijo njegov tedanji izvršni direktor Pavel Jazbec, član Rotary cluba Ljubljana Carniola. 

Posli podjetja Interexport z javnimi naročniki

Jenčičev Interexport je že vrsto let eden od največjih dobaviteljev domačega zdravstva, a medijskih zapisov o njem ni veliko. Podjetje letno beleži dobrih 60 milijonov evrov prihodkov in zaposluje okoli 80 ljudi. V zadnjih štirih letih je skupaj ustvarilo več kot 13 milijonov evrov dobička. Pri tem so mu v pomembni meri pomagali tudi posli z javnimi naročniki. Od teh je v desetih letih prejel skoraj 150 milijonov evrov, največ od UKC Ljubljana, UKC Maribor in ministrstva za zdravje.

Do poslov za najem, vzdrževanje in nadgradnje informacijskih rešitev je večinoma prihajal brez konkurence. Poročali smo tudi o spopadu za milijonski posel na Onkološkem inštitutu, kjer so se leta 2022 odločili za posodobitev aplikacije DORA. Še preden so na tem javnem zavodu objavili javni razpis, je Jenčič v več finančnih poročilih Interexporta svojim partnerjem razkril, da bo posel dobilo njegovo podjetje. 

Toda zapletlo se je, ker je na javnem razpisu dobil konkurenta, ki je ponudil za polovico nižjo ceno. Na Onkološkem inštitutu so ga izločili zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev, celotno javno naročilo pa na koncu zaključili brez izbora. 

V Skopje z Zornom tudi Pikalo

Podjetje Actual I.T. je od leta 2015 v lasti Italijanov. Leta 2019 so od Mirana Boštica in Pavla Jazbeca kupili podjetje Unistar LC, enega večjih dobaviteljev IT opreme v državi. Boštic in Jazbec sta ostala na vodstvenem položaju in poskrbela za združitev obeh podjetij. Danes je Jazbec predsednik upravnega odbora Actuala IT. Med njegovimi poslovnimi partnerji prevladujejo podjetja in javni zavodi iz slovenske Istre na čelu z Luko Koper.

Na fotografijah z obiska v Severni Makedoniji pa je mogoče opaziti še eno znano ime: nekdanjega ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala. Lani se je pridružil društvu Platforma sodelovanja, ki ga je ustanovil Anže Logar, nekdanji predsednik sveta SDS, zdaj pa prvi mož stranke Demokrati. Decembra lani je portal Strogo Zaupno poročal, da je Pikalo tudi član Zornove lože. Nekdanji minister se na ta zapis ni odzval.