Vladajoča koalicija si tesno večino v državnem zboru že dlje časa zagotavlja tudi s pomočjo dveh poslancev manjšin. Eden od njih je Ferenc Horváth, poslanec madžarske narodne skupnosti, ki je velik podpornik Janševe vlade in SDS. Toda Horváth ima v političnem ustroju koalicije očitno še precej večjo težo. Že dobro leto in pol namreč kot poslanec skrbi za financiranje nekaterih nekdanjih ključnih kadrov DeSUS. Ti so imeli pomembno vlogo v burnih dogajanjih znotraj stranke, zaradi katerih je bil nekaj časa pod vprašajem tudi obstoj koalicije.
Od državnega zbora smo tako pridobili podatke o višini izplačil, ki so jih poslanske skupine v zadnjih dveh mandatih porabile za najem dodatne strokovne pomoči. Med njimi izstopa prav Horváth, ki ima med vsemi 90 poslanci največ zunanjih svetovalcev. Zanje bo samo letos porabil več kot 50.000 evrov, pri čemer so vsi tako ali drugače povezani z DeSUS. Gre za stranko, ki je bila še do decembra lani del Janševe koalicije. Po tem, ko je Aleksandro Pivec na položaju predsednika zamenjal Karl Erjavec, je DeSUS izstopil iz vlade, a je Janševi koaliciji ostala zvesta večina njegovih poslancev. Kmalu zatem se je po neuspelem poizkusu konstruktivne nezaupnice poslovil tudi Erjavec.
Preberite še:
Kupčije ministra, ki je obrnil hrbet lastni stranki
Med afero Vinakras najel zaupnika Pivčeve
Ves ta čas je moral biti o dogajanju v stranki dobro obveščen tudi Horváth. Konec lanskega julija je tako za strokovno pomoč najel Tiborja Vöröša, najožjega sodelavca Aleksandre Pivec, takrat že vpletene v afero z dvodnevnim družinskim dopustom na Krasu, ki ji ga je plačalo sežansko podjetje Vinakras. Z njim je sklenil pogodbo, po kateri mu je do konca lanskega leta plačal 10.800 evrov, in sicer za "podporo izvajanju poslanske funkcije pri izvrševanju pristojnosti državnega zbora".
To je bilo še v času, ko je bil Vöröš kandidat za položaj generalnega sekretarja DeSUS, a so bili proti temu imenovanju nasprotniki Pivčeve v vrhu stranke. S Pivčevo je bila takrat tesno povezana tudi njegova soproga Jasmina Opec Vöröš. V kabinetu ministrice za kmetijstvo jo je zaposlila kot osebno asistentko. Po njenem odstopu je odšla na ministrstvo za zdravje, ki ga je takrat začasno vodil Janez Janša, že pred tem pa je Vöröš s Horváthom sklenil novo, skoraj 26.000 evrov bruto vredno pogodbo, ki velja do konca letošnjega leta. Do zdaj mu je državni zbor izplačal več kot 19.000 evrov.
Kaj natančno je Vöröš, sicer generalni sekretar Kluba Prekmurcev v Ljubljani, počel za ta denar, ni znano, saj nam predmeta pogodb, ki jih sklepajo poslanske skupine, v državnem zboru niso razkrili.
Preberite še:
Če Tanja Fajon računa na DeSUS, se je že uštela #analiza
Plačuje nekdanjega začasnega šefa DeSUS
Toda Horváth je očitno potreboval še dodatno pomoč, ki jo je spet našel v krogu DeSUS. Junija letos, le tri dni po kongresu DeSUS, na katerem je bil za predsednika izvoljen Ljubo Jasnič, je namreč pogodbo s Horváthom sklenil Anton Balažek, nekdanji župan Lendave, ki je po Erjavčevem odstopu do konca marca začasno celo vodil stranko. Takrat se je zavzemal, da DeSUS ostane "zmerna opozicija", a odstopil po tem, ko mu ni uspelo najti skupnega jezika s poslanci.
Že pred junijskim kongresom stranke je Balažek postal samostojni podjetnik. Javni denar dobiva iz dveh virov: od Horvátha in podjetja Minta, ki mu mesečno nakazuje 2.400 evrov. To podjetje je v lasti pomurske madžarske samoupravne skupnosti, ki jo še vedno vodi Horváth, čeprav je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) že pred dvema letoma odločila, da je ta njegova funkcija nezdružljiva s poslansko.
Že pred tem, od novembra lani, ko se je na čelo DeSUS vračal Erjavec, je Horváth sodeloval z Mirjano Balažek, soprogo Antona Balažeka. Takrat je najprej z njo podpisal 3.200 evrov vredno pogodbo, ki je veljala do konca lanskega leta, že decembra pa novo, vredno skoraj 13.000 evrov. Denar je od državnega zbora prejela kot samostojna podjetnica, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem in računovodskimi storitvami.
Preberite še:
Kako je minister za kmetijstvo napolnil propagandni aparat SDS
Na mizi poslancev nove ugodnosti za manjšini
To je bilo v času, ko se je DeSUS odločal, ali bo ostal v koaliciji ali ne. "Velika verjetnost je, da bomo šli iz koalicije ven, nisem pa povsem prepričan, da to pomeni tudi padec Janševe vlade," je takrat preroško napovedal Anton Balažek. Že pred tem se je v političnih kuloarjih govorilo, da bi Balažeka na čelu DeSUS radi videli tudi v SDS. Pogodbo s Horváthom je sicer Balažek podpisal ravno takrat, ko se je iztekla poslančeva pogodba z njegovo soprogo.
Horváthova pojasnila bomo objavili, ko jih prejmemo. Horváth sicer že v preteklosti ni skrival zadovoljstva tako z Janšo kot s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom, ki je pred zadnjimi državnozborskimi volitvami leta 2018 v Prekmurju izrazil podporo kandidatom SDS. Leto dni pozneje je želel Horváth postati član parlamentarne komisije, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje stranke SDS prek Madžarske. To je bilo v nasprotju z dotedanjo prakso, po kateri poslanci manjšin ne sodelujejo v delu preiskovalnih komisij. "Ker sem nov v državnem zboru, me zanima, kako delujejo preiskovalne komisije," je takrat pojasnjeval Horváth.
Oba poslanca manjšin pa sta koaliciji v zameno za podporo že izstavila enega od računov. Horváth in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža sta namreč pred mesecem dni v parlamentarno proceduro po skrajšanem postopku vložila predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki prinaša ugodnosti za obe manjšini. Razširil bo namreč krog upravičencev do dodatka za dvojezičnost v najvišjem možnem razponu, kot ga določa veljavni zakon. Če so ga do zdaj prejemali le učitelji in strokovni sodelavci na dvojezičnih šolah, bi dodatek v višini od 12 do 15 odstotkov osnovne plače po novem prejemali tudi direktorji, ravnatelji, tajniki in drugi javni uslužbenci v dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Zakon naj bi poslanci obravnavali na decembrski redni seji.
Kdo vse dobiva denar poslanskih skupin
Poslanske skupine so skupaj sklenile 26 pogodb za dodatno strokovno pomoč, ki so ali še veljajo letos. Daleč najbolj vredne so tiste, ki so jih podpisale z matičnimi strankami. Po zakonodaji lahko namreč stranka pridobi do 50 odstotkov denarja, ki poslanskim skupinam pripada za dodatno strokovno pomoč. To možnost so izkoristili v SDS (skupaj 320.000 evrov bruto), LMŠ (56.000 evrov). SAB (66.000 evrov), SNS (15.000 evrov) in DeSUS (50.000 evrov).Največ pogodb so sklenili v poslanskih skupinah SAB in LMŠ. V SAB so jih podpisali s svojimi člani Rebeko Ostrovršnik (3.200 evrov), Danom Layetom (13.800 evrov) in Jakobom Klaićem (1.275 evrov), grafično oblikovalko Niko Arzenšek (13.800 evrov) in pravno svetovalko Zvjezdano Simić (34.500 evrov). V LMŠ pa z oglaševalsko agencijo Prometej (26.400 evrov) in svetovalko za komunikacije Petro Mišič (19.732 evrov). Poslanska skupina nepovezanih poslancev je za pomoč najela agencijo Ninamedia (3.180 evrov), Zavod DPZ (18.400 evrov) in celjski Inštitut za okolje in prostor (630 evrov).
Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža je pogodbi podpisal z Anastasio Sorgo in Leom Scottom di Minicom. Obe sta vredni po 19.400 evrov.
