Poslanci državnega zbora bodo danes razpravljali o interpelaciji ministrice za izobraževanje Simone Kustec. Štiri opozicijske stranke ji med drugim očitajo, da do konca lanskega leta ni želela odpreti vrata šol in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. To je storila šele v začetku januarja - po tem, ko je to vladi naložilo ustavno sodišče. Pred tem je Kustečeva zatrjevala, da za to nima zelene luči stroke. Danes razkrivamo dokumente, ki jo postavljajo na laž.
Ministrica je namreč že mesec dni prej, v začetku decembra, na mizo dobila strokovno mnenje, da je šole in zavode za otroke s posebnimi potrebami pod določenimi pogoji smiselno začeti odpirati takoj, ko bo to mogoče in varno. Spisal ga je dr. Damjan Osredkar, predstojnik kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na pediatrični kliniki v UKC Ljubljana. Njegovo mnenje smo od ministrstva pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Zahtevali smo vsa gradiva, povezana z odločanjem o odpiranju in zapiranju šol pred in med drugim valom epidemije.
Dokumenti tako razkrivajo:
1) Da je Kustečeva prezrla opozorila stroke, ki jo je opozarjala na velikanske posledice zaprtja šol za 4.700 otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
2) Da je vladna strokovna skupina za boj proti covid-19 že v začetku decembra ministrstvu priporočila postopno, individualno odpiranje šol s posebnimi potrebami.
3) Da kljub temu na ministrstvu takrat niso pripravili nobenega načrta ali scenarija za začetek odpiranja teh šol.
Preberite še:
Janša zahteva glavo sekretarja Kustečeve, ta mu jo je dala
Ministrica ostala gluha za stiske otrok
Kot je znano, so morale vse šole v Sloveniji, tudi tiste za otroke s posebnimi potrebami, po odločitvi vlade Janeza Janše 26. oktobra zapreti vrata. Temu je pozneje nasprotovalo ustavno sodišče. 3. decembra je odločilo, da so sklepi o šolanju na daljavo neveljavni, saj jih vlada ni objavila v uradnem listu. Pobudo sta vložila pravna zastopnika dveh mladoletnih otrok s posebnimi potrebami. Ustavno sodišče je vladi dalo tri dni časa za ukrepanje. Pri tem je posebej opozorilo na drugačen položaj šol za otroke s posebnimi potrebami. Poudarilo je, da so za njihovo odprtje v "trenutnih razmerah izpolnjeni pogoji".
Iz dokumentov je razvidno, da je takoj zatem o odprtju šol za otroke s posebnimi potrebami razpravljala vladna strokovna skupina. Takrat jo je še vodila Bojana Beović. Zapisniki skupine razkrivajo, da je pod določenimi pogoji podprla individualno odpiranje teh šol. Natančneje, odločitev o tem, ali bi posamezna šola za otroke s posebnimi potrebami odprla svoja vrata, bi se za vsako posebej po predlogu skupine sprejemala na podlagi treh kriterijev:
- diagnoz otrok, ki hodijo v posamezno šolo,
- dejstva, ali gre za šole ali zavode, in
- pričakovanj staršev.
Vladna skupina je nato za strokovno mnenje zaprosila še dr. Osredkarja. Ko ga je prejela, ga je preposlala ministrici, je razvidno iz dokumentov. Toda spremenilo se ni nič. Šole za otroke s posebnimi potrebami so ostale zaprte še mesec dni, čeprav tudi to mnenje ni nasprotovalo njihovemu previdnemu odpiranju.
Preberite še:
Ko umazano delo za SDS opravi Simona Kustec
"Privzeta drža, da otroci ostajajo doma, ni ustrezna"
Dr. Osredkar je tako v uvodu opozoril, da so stiske otrok s posebnimi potrebami še toliko večje kot pri ostalih otrocih. "Za večino otrok je šolanje na daljavo manj optimalno kot šolanje v matični izobraževalni ustanovi. Šolanje na daljavo ali celo odsotnost šolanja v času pandemije pa je za otroke s posebnimi potrebami še veliko bolj obremenjujoče, saj ne zadeva samo samo njihovega izobraževanja in socializacije, temveč jih nerazumevanje položaja in spremenjena rutina spravljata v dodatno stisko, v kateri se težje znajdejo kot zdravi otroci," piše v mnenju.
Poudaril je, da "izolacijo otroci s posebnimi potrebami prenašajo težje kot zdravi otroci". "Predvsem pa se za te otroke šolski proces v izobraževalni ustanovi prepleta z drugimi vidiki obravnave teh otrok, kot so telesna nega, fizioterapija, delovna terapija, logopedska obravnava, pomoč specialnih pedagogov itd. Vsega naštetega ne more dobiti v domačem okolju, so pa ti aspekti obravnave vsaj enako pomembni za otroke s posebnimi potrebami, kot sam akademski proces, če ne še bolj. Poleg tega pa je izobraževanje na daljavo lahko trd oreh že za starše zdravih otrok, medtem ko lahko izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na domu za starše oziroma skrbnike predstavlja nepremostljivo oviro," je zapisal dr. Osredkar.
Dr. Osredkar je poudaril, da pri odprtju obstajajo tudi tveganja. Opozoril je, da so tudi otroci lahko izpostavljeni težjim zapletom pri okužbi z virusom in da je najpomembnejša varnost otrok. Priznal je, da "podroben vpliv okužbe na otroke s posebnimi potrebami še ni pojasnjen". Toda hkrati je opozoril, da ameriška akademija za pediatrijo spodbuja, da se ti otroci čim prej vrnejo v šole. Ko je otroke s posebnimi potrebami mogoče v šole vrniti varno, je to treba spodbujati, je poudaril. "Privzeta drža, da naj otroci s posebnimi potrebami ostajajo doma, ni ustrezna," je izpostavil dr. Osredkar.
V mnenju je zapisal naslednja priporočila, povezana z odpiranjem teh šol:
- šole je možno odpirati še v času pandemije, če je širjenje v skupnosti nizko.
- varnost je na prvem mestu, tako za otroke s posebnimi potrebami kot za strokovnjake, vključene v izobraževalni proces,
- maske naj postanejo normalni del življenja,
- za preprečevanje širjenja okužbe je treba zmanjšati število otrok v skupini in zagotoviti stalnost skupine (otrok in vzgojiteljev),
- otroka ali vzgojitelja, ki bi kazal znake okužbe ali bi pri njemu obstajalo visoko tveganje, da je okužen, naj se iz izobraževalne celice čim prej umakne.
Ko je ministrica dobila na mizo to mnenje, je bilo v državi aktivno okuženih 20.500 ljudi. Ko je mesec dni pozneje odprla vrata šol za otroke s posebnimi potrebami, je bilo aktivno okuženih celo 200 ljudi več. Po podatkih spletne strani Covid-19 Sledilnik so v 28 osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami od 4. januarja do konca prejšnjega tedna med učenci skupaj zabeležili 27 okužb, torej v povprečju eno na šolo.
Preberite še:
To so kazni za dogodek, na katerem Kustečeva ni nosila maske
Šole je odprla šele, ko je to zahtevalo ustavno sodišče
Zakaj je torej ministrica večino decembra ostala gluha za stiske otrok s posebnimi potrebami in njihovih staršev? Še 14. decembra je tako izjavila, da se bodo otroci s posebnimi potrebami vrnili v šole "takoj, ko bodo strokovnjaki dali zeleno luč". "Te strokovne ocene ta trenutek nimamo," je zatrjevala Kustečeva. To ni bilo res. Ne le, da je takrat imela že več kot teden dni na mizi tako mnenje dr. Osredkarja kot stališče vladne strokovne skupine. Postopnemu odpiranju šol je bil že sredi decembra naklonjen tudi vodja epidemiologov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel.
Čeprav je Kustečeva takrat zatrjevala, da je s svojim stališčem seznanila tudi ustavno sodišče, je temu zmanjkalo potrpljenja. Tik pred božičem je vladi naložilo, da mora do 4. januarja omogočiti začetek izvajanja programov za otroke s posebnimi potrebami. Šele takrat je ministrica začela poudarjati, da je načrt njihovega vračanja v šole pripravljen. Otroci s posebnimi potrebami so se nato po več kot dveh mesecih naposled lahko vrnili v šole.
"Tudi ob upoštevanju dejstva, da bi šole za ponovno odprtje potrebovale nekaj dni, je jasno, da teče tretji teden, ko ministrstvo in vlada (popolnoma) ignorirata odločitev ustavnega sodišča," sta v pritrdilnem ločenem mnenju k odločitvi zapisala ustavna sodnika Špelca Mežnar in Rok Čeferin. Opozorila sta pred nepopravljivo škodo v telesnem in duševnem razvoju otrok s posebnimi potrebami.
Preberite še:
Zakaj je Mario Fafangel ujezil Janeza Janšo #video
