"Med lanskim letom sem pazil in sproti računal, koliko lahko največ zaslužim. Zato sem raje manj delal, zaprosil za pomoč in po navodilih zdravnika šel v bolniški stalež, ki je trajal štiri mesece. Šele januarja, ko sem oddal podatke za pripravo davčnega obračuna, me je računovodstvo opozorilo, da ne izpolnjujem pogojev za pridobitev pomoči," nam je zaupal podjetnik, ki se ukvarja z videoprodukcijo.
Njegova težava je v tem, da se prihodki, ki jih je ustvaril v celotnem letu, delijo le z dnevi, ko je uradno posloval. Ker je bil štiri mesece bolniško odsoten, so bili lani njegovi povprečni mesečni prihodki celo višji kot v letu 2019 in med drugim ni upravičen do mesečnega temeljnega dohodka. "Zaradi bolniške, ko nisem bil zmožen opravljati dela in zaslužil nič, sem kljub več kot 20-odstotnemu upadu prihodkov izpadel s seznama upravičencev do denarne pomoči," je pojasnil. Vrniti bo moral okoli 7.000 evrov, kar je skoraj polovica prihodkov, ki jih je ustvaril v letu 2019. Enako težavo imajo številni podjetniki, ki so si vnaprej izračunali, koliko prihodkov lahko ustvarijo, a niso vedeli, da ne bi smeli na bolniško.
Denar bo morala vračati tudi podjetnica, ki se ukvarja s projektiranjem. "Nisem vedela, kako bom plačala davke, prispevke in ostale stroške ter kje bom našla denar za preživetje. A nam je država ponudila roko z možnostjo pridobitve temeljnega dohodka. Prijavila sem se in ga dva meseca in pol tudi prejemala," je pojasnila. "Takoj ko je bilo mogoče, sem začela delati in se uspela 'obdržati'. Težava je v tem, da sem v drugi polovici leta presegla promet glede na leto 2019, zaradi česar moram sedaj v celoti vrniti pomoč, gre za okoli 2800 evrov," je pojasnila. Sprašuje se, ali bi bilo bolj smiselno, da bi zaprla podjetje in živela na račun države. Ali pa delala na črno. "V tem primeru bi temeljni dohodek obdržala. Kaj nas uči ta država? Ne dela, ampak goljufanja in izkoriščanja. Če si bil priden, delal in 'obstal', moraš sedaj vračati."
Preberite še:
Ura resnica za vladne pravljice o reševanju delovnih mest
Kje se Matej Lahovnik moti
To sta le dve v množici zgodb podjetnikov, ki v teh dneh zaskrbljeno preverjajo, ali in pri komu si bodo izposodili denar za vračilo pomoči, ki so jo v prvem in drugem valu prejeli od države. Ob oddaji davčnega obračuna, kar so morali storiti do konca aprila, ugotavljajo, da ne izpolnjujejo pogojev, ki jih je v interventnih zakonih določila vlada. V prvem valu je šlo za najmanj 10-odstotni upad, v drugem valu pa najmanj 20-odstotni upad prihodkov. Pri nekaterih vrednost prejete pomoči presega celo 10.000 evrov, časa za njeno vračilo pa imajo vsega 30 dni od oddaje davčnega obračuna, torej najpozneje do konca tega meseca. In to kljub dejstvu, da epidemija še traja, delovanje nekaterih dejavnosti pa je močno omejeno oziroma onemogočeno.
Po anketi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je med epidemijo državno pomoč prejelo skoraj 60 odstotkov vprašanih podjetij. Od tega jo bo moralo kar 39 odstotkov vrniti. Tista podjetja, ki so pomoč prejela in kasneje ocenila, da do pomoči po interventnih ukrepih niso bila upravičena, bodo morala v povprečju vrniti 40 odstotkov prejete državne pomoči. Na Finančni upravi (Furs) še zbirajo podatke o tem, koliko jih bo moralo vračati pomoč in kolikšna je skupna vrednost vračil.
"Če je kdo posloval bolje, je prav, da pomoč vrne," je podjetnikom pred dnevi v Odmevih sporočil Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine in snovalec ukrepov za pomoč gospodarstvu. Sliši se pravično, toda kaj, ko konkretni primeri kažejo, da so zaradi nesmiselnih pravil pomoč prisiljeni vračati tudi tisti, ki so zaradi korona krize poslovali bistveno slabše.
Preberite še:
Janša bo nagradil Lahovnika
Vsi neživljenjski pogoji državne pomoči
Drugi, predvsem mali podjetniki, opozarjajo na neživljenjske pogoje in ukrepe v interventnih zakonih, ki nimajo veliko skupnega z realnim dogajanjem v poslovnem svetu:
- čeprav nihče ni vedel, koliko časa bosta trajala prvi in drugi val epidemije in kdaj se bo ponovno odpiralo javno življenje, so morali podjetniki vnaprej oceniti, kolikšen upad prihodkov bodo dosegli do konca lanskega leta.
- ključni kazalec za presojanje upravičenosti do pomoči so prihodki. To pomeni, da morajo pomoč vračati tudi tisti podjetniki, ki jim uspelo ustvariti višje prihodke, a so zaradi nižjih prodajnih cen oziroma marž poslovali z izgubo.
- državo zanima samo to, koliko prihodkov so ustvarila podjetja, ne pa tudi, ali so denar dejansko prejela na račun. V času krize je namreč ključna težava likvidnost, zaradi česar je vlada denimo z interventnimi zakoni tudi omogočila odlog postopka izvršbe in odlog plačevanja obveznosti kreditojemalcev.
- podjetnikom med prvim valom ni bilo potrebno plačati akontacije dohodnine, s čimer so takrat prihranili tudi več sto evrov. Toda država jim tega dolga ni odpisala, temveč zgolj preložila v letošnje leto. Plačati ga bodo morali sedaj.
- podobno je bilo z oprostitvijo socialnih prispevkov. Tistim, ki so dejavnost opravljali "v bistveno zmanjšanem obsegu" (npr. vsaj 50-odstotni upad prihodkov v aprilu), jim jih ni bilo potrebno plačati. Če so kršili ta pogoj, morajo socialne prispevke plačati za nazaj v celoti.
- vse te pomoči morajo vrniti takoj po oddaji davčnega obračuna oziroma po tem, ko jim na Fursu izdajo odločbo o vračilu. In to kljub temu, da epidemija še traja.
Po besedah sogovornikov iz računovodskih krogov dodatno težavo predstavljajo tudi neizkušene in slabo strokovno podkovane računovodje. V zadnjih letih je zaradi velike konkurence na trgu prišlo do drastičnega padca cen računovodskih storitev in tudi znanja, vse te slabosti pa je razgalila korona kriza. Zaradi tega mnogi podjetniki niso bili pravočasno in ustrezno opozorjeni na vse nevarnosti in tveganja pridobivanja državne pomoči.
Preberite še:
Za delavce prejeli državne milijone, zdaj jih pošiljajo na cesto
Bo sledil val osebnih stečajev?
Tudi zato na Obrtni zbornici Slovenije (OZS), kjer zastopajo interese malega gospodarstva, že več mesecev poudarjajo, da bi morala vlada najti rešitev, po kateri nikomur ne bi bilo potrebno vračati državne pomoči. "Tistim, ki so se kljub zapiranju in težkim časom potrudili ter z velikimi napori poskrbeli za dokaj uspešno poslovanje, moramo omogočiti, da sredstva obdržijo in z njimi poskrbijo za razvoj," so pojasnili.
"Podjetniki so se komajda prebili čez korona krizo. Med prvim valom so si pomagali z rezervami, v drugem pa s pomočjo države. Zdaj bodo morali še vračati državno pomoč. Obstajajo primeri, ko bodo podjetniki morali razglasiti osebni stečaj. Marsikdo se ne bo zadolževal, da bi državi vračal denar," je opozoril Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS.
Po njegovih besedah je problem tudi v tem, da imamo v Sloveniji mnoga mešana podjetja. "Za primer vzemimo podjetje, ki se ukvarja z gostinsko in mesarsko dejavnostjo. V času korona krize je bila gostilna zaprta, zaposleni pa so bili poslani na čakanje. Na drugi strani je uspešno delovala mesarska dejavnost, zaradi česar podjetje ni izpolnilo pogoja najmanj 20-odstotnega upada prihodkov," je dejal Cvar. Po mnenju OZS bi morali zato podjetjem dovoliti, da se pomoči obračunavajo po stroškovnih mestih.
Na ministrstvu za finance so večino predlogov OZS in drugih predstavnikov podjetij zavrnili. Nekoliko so omilili zgolj pogoje za izračun prihodkov v lanskem letu, tako da se pri tistih subjektih, ki so lani zaposlovali ali vlagali, lahko upošteva tudi manjši padec prihodkov. Da nobenemu prejemniku ne bi bilo treba vračati pomoči, pa se Lahovniku ne zdi pošteno do tistih, ki so pravilno ocenili padec prihodkov in se za pomoč niso odločili.
Preberite še:
1.950.276.723,79 evra
