Trije člani komisije – dva poslanca SDS Žan Mahnič in Zvonko Černač ter poslanec DeSUS Branko Simonovič – so namreč včeraj popoldne uradno nenapovedano prišli na sedež policije in Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), da bi izvedli parlamentarni nadzor.
A poslance so že pred prihodom na sedež policije in NPU spremljale televizijske kamere, ki jih pri takšnih nadzorih KNOVS ne bi smelo biti. Mahnič je poudaril, da so želeli preveriti sume zlorabe obveščevalnih in varnostnih služb, za katerimi naj bi stala predsednik vlade Marjan Šarec in državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec. Vse "z namenom vplivanja, groženj in tudi izsiljevanja poslancev in vodstev strank prihodnje potencialne koalicije", je zatrdil Mahnič.
Po naših informacijah se SDS sklicuje na domnevne izjave dveh predsednikov morebitnih koalicijskih partneric: Zdravka Počivalška (SMC) in Aleksandre Pivec (DeSUS).
A to odpira vprašanje, zakaj so šli poslanci podatke o odrejenih prikritih ukrepih iskati na NPU, ki obravnava najzahtevnejše oblike kriminala, ne pa na Generalno upravo kriminalistične policije (GPU), kjer bi morali biti ti podatki (če obstajajo). Znotraj GPU namreč deluje tudi center za kriminalistično obveščevalno dejavnost.
Le nekaj ur pred nadzorom so zgodbo o tem objavili mediji iz kroga SDS.
"Pisanje Požareporta," je poslanec DeSUS Branko Simonovič danes odgovoril na vprašanje, zakaj se je KNOVS odločil za nenapovedani nadzor na policiji in NPU. "Bile so neke čudne zadeve. Po poslovniku pa nimam pooblastil, da bi dajal kakršne koli informacije glede tega obiska," je še dejal Simonovič.
To skupaj s prisotnostjo kamer nakazuje, da je šlo za dobro pripravljen manever, katerega cilj je bil doseči čim večji odmev v javnosti. A v ozadju so bili očitno tudi drugi motivi.
So zahtevali imena kriminalistov?
Po naših podatkih poslanci niso našli dokazov, da bi policija proti Počivalšku in Pivčevi uporabljala posebne metode in sredstva, torej da bi jima sledila in prisluškovala oziroma o njiju zbirala informacije. O sestanku poslancev na policiji ne obstaja magnetogram, saj se ta po naših podatkih ni snemal. Kakšne so bile ugotovitve nadzora, bo jasno v šestih dneh, v katerih mora Mahnič pripraviti poročilo.
Danes je pred novinarje stopila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. "Slovenska policija ni in ne bo podaljšana roka politike," je dejala. "Smo med najbolj nadzorovanimi institucijami v državi in s tem nimamo težav. Zagotavljamo vse vpoglede v okviru zakonskih pristojnosti." "Policija stoji ali pade na neodvisnosti ali avtonomnosti. Predkazenske postopke usmerja tožilstvo, ne vodijo jih na podlagi kakršnihkoli seznamov," je poudarila Bobnarjeva. Obenem je pozvala, naj se "politične kampanje gredo z argumenti, ne pa z izmišljenimi zgodbami na račun slovenske policije in z žuganjem in s pritiski na njeno vodstvo".
"Na konkretna vprašanja o odprtih predkazenskih postopkih, o katerih je bilo v javnosti govora, nismo odgovarjali," je pojasnila Bobnarjeva. "Vprašanje se je nanašalo tudi na predkazenski postopek, ki smo ga začeli marca 2018. Zanimalo jih je, kdo je vpogledoval v evidence posameznih ljudi," je dodala. S tem je mislila na preiskavo, ki jo od marca 2018 vodijo po izbruhu afere o nezakonitem posojilu državljanke BiH Dijane Đuđić stranki SDS (stranka je prvi obrok v višini 150.000 evrov vrnila). V sklopu tega postopka policija preiskuje tudi finančne injekcije z Madžarske.
Preberite še -> Financiranje medijev SDS preiskuje policija
Tudi naši viri opozarjajo, da je Mahnič pri nadzoru skušal prekoračiti pooblastila. Poslanci naj bi namreč zahtevali tudi vpogled v nekatere podatke, do katerega po zakonu niso pristojni. KNOVS je pri nadzoru policije strogo omejen zgolj na nadzor uporabe z zakonom določenih posebnih oblik, metod in ukrepov pridobivanja podatkov obveščevalno-varnostnih služb (prisluškovanje, nadzor nad elektronsko komunikacijo op. a.) in varnostnih služb ministrstva, pristojnega za notranje zadeve. Nikakor ni pristojen za vpoglede v konkretne zadeve, ki jih vodi policija, še manj za ugotavljanje identitete kriminalistov, ki delajo na posamezni zadevi.
Na policiji so že včeraj potrdili, da je delegacija KNOVS "zahtevala pojasnila o konkretnih operativnih zadevah, ki se niso nanašala na izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov in posredovanje podatkov o vpogledih v evidencah policije za določene konkretne fizične osebe – določene poslance oziroma politike".
Neuradno smo izvedeli, da je Mahnič z ekipo poslancev od generalne direktorice policije Tatjane Bobnar zahteval podatke o imenih kriminalistov, ki se ukvarjajo s posameznimi zadevami. Za katere zadeve gre, za zdaj še ni jasno.
Že videna zgodba izpred dveh desetletij
Gre sicer za ponovitev zgodbe iz leta 1999, ko takratni notranji minister Mirko Bandelj (LDS) namreč komisiji državnega zbora za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb (takrat jo je vodila nekdanja poslanka SNS Polonca Dobrajc) ni želel razkriti, kdo iz notranjega ministrstva je bral poročilo Sove, ki je govorilo o pomoči SDS pri urjenju Osvobodilne vojske Kosova.
Kot glavni razlog, zakaj ne želi izdati imen kriminalistov, ki so imeli vpogled v poročilo Sove, je Bandelj takrat navajal trditev, da za to v zakonodaji ni podlage, njegovo stališče pa je leta 2000 podprlo tudi ustavno sodišče. To je razveljavilo tudi del odloka o ustanovitvi komisije, ki je opredeljeval nekatere njene pristojnosti, ne da bi za to imel podlago v zakonu. Ob tem pa odlok ni določal, na kakšen način lahko pride komisija do potrebnih informacij in podatkov, od koga jih lahko zahteva in v kakšni obliki ter katere informacije in podatke sme zahtevati.
Kmalu zatem je Bandelj moral zapustiti ministrski položaj. Izbruhnila je namreč afera Vič-Holmec, v kateri se sta se slovenska vojska oziroma policija morala braniti nikoli dokazanih obtožb, da sta med osamosvojitveno vojno streljali na neoborožene vojne ujetnike Jugoslovanske ljudske armade (JLA).
