Matoz išče službo za svojega poslovnega partnerja, a enim v SDS to ni všeč
Kadrovanje na državnem stanovanjskem skladu: se dolgoletnemu direktorju Črtomirju Remcu maje položaj? In koga si želi tam videti minister za notranje zadeve Franci Matoz?
Vse več je znamenj, da se štiri mesece po zamenjavi oblasti obetajo spremembe tudi na državnem Stanovanjskem skladu, ki trenutno pripravlja projekte za gradnjo več kot 2.200 stanovanj, vredne skoraj pol milijarde evrov.
Sedanja vlada je tako že sredi avgusta zamenjala tri od štirih članov nadzornega sveta sklada, ki sodi v pristojnost ministrstva za okolje in prostor. V zadnjih tednih pa so v političnih krogih začela krožiti prva imena kandidatov, ki bi lahko na položaju direktorja Stanovanjskega sklada zamenjali Črtomirja Remca. Ta vodi sklad že od leta 2015, v tem času pa je »preživel« štiri različne vlade.
Po naših informacijah si za Remčevo zamenjavo intenzivno prizadeva Franci Matoz, minister za notranje zadeve in javno upravo, ki si želi na položaju direktorja videti svojega človeka. To je Andrej Lazar, soprog Petre Grah Lazar, nekdanje direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki zdaj vodi Matozov kabinet. Lazar je bil izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke, v času, ko je Matoz vodil njen upravni odbor.
Toda ta Matozova ideja naj bi naletela na nasprotovanje nekaterih krogov v SDS. Stanovanjski sklad sicer v tem mandatu sodi v pristojnost ministrstva za okolje in prostor, ki ga vodi Polona Rifelj (SDS). Svet sklada pa od avgusta letos vodi Igor Škrinjar, predsednik občinskega odbora SDS v Rušah, ki po novem vodi tudi svet UKC Maribor, druge največje bolnišnice.
Kaj vse povezuje Matoza in Lazarja? In kateri projekti čakajo stanovanjski sklad v prihodnjih letih?
Preberite še:
Bivša šefica NPU bo ena glavnih pri Matozu, ta posloval z njenim možem
Od slabe banke do preprodaj podjetij
Franci Matoz, ki je bil pred prihodom v vlado eden najbolj znanih odvetnikov, in Andrej Lazar sta v zadnjih letih spletla tesne poslovne vezi. Te so se začele v času tretje vlade Janeza Janše in to na nekdanji slabi banki, kjer je bil Lazar izvršni direktor, s tem pa neposredno podrejen upravnemu odboru, ki ga je od sredine leta 2021 vodil Matoz.
Takrat so na slabi banki, ki jo je vlada Roberta Goloba po zamenjavi oblasti pripojila Slovenskemu državnemu holdingu (SDH), izpeljali tudi nekatere najbolj odmevne posle. A to je bil šele začetek sodelovanja med Lazarjem in Matozem, ki bo zdaj kot minister, pristojen za javno upravo, bdel tudi nad prodajami državnih nepremičnin.
Avgusta 2022 je tako na naslovu Matozove odvetniške pisarne v Kopru začelo delovati podjetje Bathbox, ki se ukvarja s prodajo in montažo kopalnic in pohištva. Njegov lastnik in direktor je bil Andrej Lazar, ki je kmalu zatem 49-odstotni delež v podjetju prepustil gradbenemu podjetju Tosidos, lani pa dokončno izstopil iz podjetja.
V istem času, torej lani poleti, je Lazar od Nine Matoz, hčere sedanjega notranjega ministra, kupil podjetje Finreal, ki nima večjega premoženja. Zgolj po nekaj mesecih ga je prodal Franciju Matozu. Na isti dan, ko je kupil Finreal, je Lazar postal tudi lastnik podjetja Arx Invest. Kupil ga je od Igorja Hrvatina, direktorja Zdravstvenega doma Koper, ki velja za Matozovega prijatelja in poslovnega partnerja.
Preberite še:
Večmilijonska prodaja palače v Piranu: vse akterje povezuje Franci Matoz
Dela za podjetje nekdanjega Vučićevega poslanca
Od januarja letos je Andrej Lazar tudi direktor podjetja Crossroad SLO, ki je uvoznik in distributer vozil kitajske znamke Changan. Za zdaj je prisoten v sedmih poslovalnicah oziroma avtocentrih po večjih mestih.
Lastnik podjetja, ki ga vodi Lazar, je švicarski sklad Alpine Funds AG. Za njim stoji srbska skupina OMR, ki jo obvladuje znani srbski podjetnik Ostoja Mijailović. Gre za dolgoletnega člana stranke SNS Aleksandra Vučića in nekdanjega poslanca, ki že vrsto let vodi Košarkarski klub Partizan, od julija letos pa predseduje jadranski košarkarski ligi ABA.
Lazar je sicer soprog Petre Grah Lazar, vodje Matozovega kabineta. Širši javnosti je najbolj znana kot nekdanja direktorica NPU. Na ta položaj je prišla jeseni 2020, po seriji zamenjav na čelu te elitne policijske enote v času tretje Janševe vlade.
Maja letos je posebni oddelek specializiranega državnega tožilstva proti njej ustavil pregon zaradi SMS sporočila, s katerim je le nekaj dni po prevzemu funkcije direktorice NPU obvestila tedanjega direktorja Darsa Valentina Hajdinjaka, da je »morala podpisati kazensko ovadbo« zoper takratnega prvaka NSi Mateja Tonina.
Preberite še:
Država rešuje bioplinarne v lasti Madžarov, ki so Matozu plačali milijone
28 projektov, skupaj vrednih pol milijarde evrov
Državni Stanovanjski sklad ima v lasti približno 5.500 stanovanj, od tega dobrih 3.100 javnih najemnih stanovanj in skoraj 2.300 stanovanj za tržni najem. Ob gospodarjenju s fondom stanovanj ima tudi druge naloge in pristojnosti. Med drugim lokalnim skupnostim in javnim nepremičninskim skladom pomaga financirati projekte gradnje javnih najemnih stanovanj.
Od leta 2015 ga vodi Črtomir Remec, ki je bil na položaj imenovan v času vlade Mira Cerarja, zadnji mandat pa dobil leta 2023, torej v času Golobove.
Sredi avgusta je sicer Janševa vlada na dopisni seji prevetrila nadzorni svet sklada. Mateja Čepeljnika (imenovanega v kvoti Gibanja Svoboda), Ano Černe in Jasno Metličar (oba Levica) so zamenjali Igor Škrinjar (SDS), Primož Vrenk (NSi) in Uroš Logar. Na položaju je ostal Primož Brvar (SD), direktor celjskega občinskega podjetja Nepremičnine.
Slaba dva tedna pozneje je Remec na novinarski konferenci razkril, da Stanovanjski sklad trenutno pripravlja oziroma izvaja 28 projektov, vrednih skoraj pol milijarde evrov, med drugim v Lukovici, Lendavi, Celju, Kranju, Mariboru, Novem mestu, Novi Gorici, Ljubljani, na Mirni in Jesenicah.
»Trenutno imamo v fazi gradnje štiri projekte, in sicer Partizan Jesenice, Lukovica ter Lendava 1. in 2. faza. S temi bo zgrajenih 208 stanovanjskih enot, skupna investicijska vrednost pa znaša z davkom skoraj 40 milijonov evrov,« je še poudaril Remec. Sedanja vlada je sicer v koalicijski pogodbi napovedala »povečanje učinkovitosti stanovanjskih skladov in javnih mehanizmov za gradnje in upravljanje stanovanj«.