"Zloraba policije v režiji stranke SD za obračun z guvernerjem Jazbecem se akterjem ni izšla. Žal pa takšne zlorabe na koncu vržejo slabo luč na celotno državo."
Tako se je predsednik vlade Janez Janša odzval na včeraj objavljeno mnenje pravobranilke Sodišča EU, da je Slovenija s kriminalistično preiskavo na Banki Slovenije kršila evropsko pravo. Evropska komisija je tožbo proti Sloveniji vložila aprila lani. Očita ji, da je s policijskim zasegom dokumentov Evropske centralne banke (ECB) med preiskavo sanacije bank kršila načelo nedotakljivosti njenih arhivov. Naša država se brani, da je preiskava usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije, zato ne more ogrožati delovanja EU.
Ko predsednik vlade pritiska na tožilstvo
Čeprav sodišče EU v sporu še ni odločilo, se je Janša že odkrito postavil na stran Evropske komisije. Še junija je njeni predsednici Ursuli von der Leyen ponujal "le" možnost poravnave. O tem predlogu takrat državno odvetništvo, ki zastopa Slovenijo v sporu, ni vedelo ničesar. Zdaj je Janša naredil še korak naprej. Policijsko preiskavo Banke Slovenije je označil za "zlorabo", namenjeno političnemu obračunu z nekdanjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem.
S tem je Janša prestopil mejo, ki v demokratičnih državah ločuje meje oblasti. Njegova izjava ni le nov napad na policijo, ampak tudi pritisk na tožilstvo v konkretnem (pred)kazenskem postopku.
Preiskava v zadevi sanacije bank namreč še vedno traja. Ovadba, ki jo je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) proti Jazbecu in štirim drugim osumljencem vložil konec leta 2018, je še vedno na Specializiranem državnem tožilstvu (SDT). To še ni odločilo, ali bo zahtevalo uvedbo sodne preiskave, saj čaka na odločitev Sodišča EU. Šele potem bo jasno, katere od zaseženih dokazov, ki so že nekaj let zapečateni, bo sploh lahko uporabilo pri morebitni zahtevi za uvedbo sodne preiskave.
Toda Janši se zadevo očitno mudi zatreti v kali. S svojo izjavo (in pred tem predlogom za poravnavo) je državne institucije spravil v neprijeten položaj. Državnemu odvetništvu sporoča, da pri zastopanju Slovenije pred sodiščem nima podpore vrha izvršilne veje oblasti. Tožilstvu pa je dal vedeti, da z vztrajanjem pri preiskavi sanacije bank sodeluje pri politični "zlorabi" represivnega aparata.
Zakaj Janša to počne?
Janšev prvi interes, ki ga ne skriva več, je zaustavitev preiskave sanacije bank. Za njen uspeh so namreč dokumenti ECB ključnega pomena. Šele ti bi razkrili celotno dogajanje v času sanacije, predvsem ozadja odločitev tedanjega guvernerja Jazbeca. Brez teh dokazov primer verjetno pade. Enako bi se verjetno zgodilo z revizijo sanacije bank, ki jo računsko sodišče opravlja od lani.
To bi pomenilo, da bi se vsi sumi nepravilnosti pri tri milijarde evrov vredni operaciji iz leta 2013, zaradi katere je država razlastila imetnike bančnih delnic in obveznic, za vedno pometli pod preprogo. Nihče ne bi mogel več razčiščevati, ali je država takrat preplačala sanacijo bank, zaradi katere se je Slovenija drago zadolžila na mednarodnih finančnih trgih. Nikoli ne bi izvedeli, zakaj so sanatorji bank prenapihnili napovedi gospodarskega zloma Slovenije, na njihovi podlagi računali bančno luknjo, krepko podcenili vrednost premoženja bank, najemali svetovalna podjetja, ki so na delo v Slovenijo pošiljala študente, zakaj so ubogali nižje uradnike Evropske komisije, zakaj so imetnike obveznic izbrisali, ne pa njihovega premoženja pretvorili v delnice bank ...
Brskanja po drobovju sanacije bank si ne želi nihče ne v Evropi ne v vladnih sobanah v Ljubljani, še najmanj pa Jazbec. Vpogled v dokumente ECB bi lahko razgalil pritiske mednarodnih finančnih institucij – ne le v Sloveniji, ampak tudi v državah, v katere je prišla trojka (Grčija, Španija, Ciper). Tudi Janši pogrevanje sanacije bank ne ustreza, saj je bil v letih 2012 in 2013 na čelu vlade, ki je v Slovenijo klicala trojko. Tudi zaradi nekaterih odločitev njegove vlade je bil končni strošek bančne sanacije višji. Jazbec je še vedno v odličnih odnosih z ministrom za finance Andrejem Šircljem.
Preventivni napad zaradi zadeve Trenta?
Toda v ozadju Janševega početja je še drug, morda še močnejši razlog. V prihodnjih tednih bo znano, ali bo specializirano državno tožilstvo v zadevi Trenta proti Janši vložilo obtožnico. V sodni preiskavi mu je očitalo zlorabo položaja. Če bo obtožnica pravnomočna, bo moral Janša sesti na zatožno klop.
V tem primeru gre pričakovati val napadov vodilnih politikov in medijev SDS na specializirano državno tožilstvo. Odkrito žuganje v primeru sanacije bank, ki ga prav tako vodi SDT, lahko razumemo kot preventivno pripravo terena za to početje. Janša je namreč SDT že vnaprej postavil v vlogo orodja politične opozicije.
Predsednik vlade je sicer fronto s tožilstvom prvič odprl že pred poletjem. Od generalnega državnega tožilca Draga Škete je zahteval preganjanje protestnikov, ki nosijo transparente "smrt Janšizmu". Zagrozil mu je, da bo neposredno odgovoren, če bo prišlo do žrtev. Včeraj smo na necenzurirano.si razkrili, da je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zavrglo kazensko ovadbo policije proti več osumljencem, ki so na protivladnih protestih nosili transparente s to parolo. Ocenilo je, da "smrt Janšizmu" ne pomeni grožnje s smrtjo.
