Zadnji dnevi so Slovenijo izstrelili na čelo držav z najslabšo epidemiološko sliko. Če smo bili v prvem valu med zmagovalci, smo zdaj po številu smrti na milijon prebivalcev v samem vrhu Evropske unije in precej nad svetovnim povprečjem. V zadnjem tednu je v Sloveniji na dan v povprečju umrlo več kot 23 ljudi s covid-19. Za primerjavo, to je podobno, kot da bi v Nemčiji umrlo skoraj 1000 ljudi na dan. V resnici je njihova številka desetkrat nižja.
Če vse države sveta primerjamo po dnevnem številu smrti na milijon prebivalcev, Slovenija v obdobju zadnjih tri dni zaseda nezavidljivo četrto mesto. Za Češko, Belgijo in Španijo ter pred Bosno in Hercegovino, Severno Makedonijo, Francijo in Madžarsko.
Kar je zaskrbljujoče, covid-19 je spet na velika vrata vdrl v domove starejših občanov. Iz pomladanskega dogajanja v Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru se kot država nismo naučili nič. Skoraj vsak dan prihajajo novice o novih izbruhih. S pojavom virusa se srečujeta kar dve tretjini domov. Aktivno okuženih je 748 od okoli 19.000 stanovalcev domov, torej skoraj štiri odstotke. Virus je udaril po starejših od 65 let, po najbolj ogroženi skupini prebivalstva, ki bi jo morali najbolj zaščititi. Tudi drugod je dogajanje ušlo izpod nadzora.
Rekordno število umrlih, najslabše v domovih za starejše
Najbolj črn dan doslej je bil torek, ko je umrlo rekordnih 29 ljudi s covid-19. Za primerjavo, novembra lani je v Sloveniji v povprečju umrlo 53 ljudi na dan.
V bolnišnicah je življenje izgubilo 23 bolnikov, od tega šest v UKC Maribor, po štirje v UKC Ljubljana, Murski soboti in Celju ter po en v Novem mestu, Slovenj Gradcu in na Ptuju, Jesenicah in Golniku. Umrla je skoraj četrtina ljudi, ki je bila tistega dne na respiratorjih, in osmina vseh, ki so bili na intenzivni negi.
Stanje se izdatno poslabšuje. Samo v zadnjem tednu oktobra je umrlo 112 ljudi, kar je natanko toliko, kot jih je umrlo v obdobju od 14. marca do 30. junija, ko se je pri nas s slavnostnim preletom vojaških letal uradno končala epidemija. V celotnem oktobru je umrlo 188 ljudi s covid-19.
Največ slabih novic prihaja iz domov za starejše. Prejšnji mesec je namreč umrlo kar 118 oskrbovancev, torej kar štirje na dan. Od tega so jih slabo polovico prepeljali na zdravljenje v bolnišnice. Za primerjavo, septembra je umrlo "le" 13, v prvem valu pa 74 stanovalcev domov za starejše.
Graf: Število obolelih, starejših od 65 let
Prepozni ukrepi in slaba priprava na drugi val
Razmere so se v Sloveniji dramatično poslabšale kljub temu, da je Janševa vlada posegla po "težkem" orožju in uvedla stroge ukrepe za zajezitev širjenja okužb. 16. oktobra je prepovedala prehajanje med regijami, vse prireditve, tudi verske obrede, zapovedala nošenje zaščitnih mask na prostem, dan zatem je zaprla gostinske obrate. Še nekaj dni pozneje, 19. oktobra, je uvedla šolo na daljavo, dan zatem pa policijsko uro. Danes je jasno, da so bili ukrepi sprejeti prepozno in že v času, ko je epidemija ušla izpod nadzora.
Za nameček jih je vlada po (pre)dolgem čakanju sprejemala stihijsko in še preden bi se poznal njihov učinek. V epidemiji novega koronavirusa je namreč ključno tako imenovano pravilo desetih dni. Kaj to pomeni? Ko vlada sprejme ukrep, s katerim želi zajeziti širjenje virusa, se običajno šele čez deset dni konkretneje vidi, ali in kakšne rezultate je prinesel. Toliko časa traja inkubacijska doba virusa.
V nekaterih drugih državah so bili veliko bolj preudarni. V Nemčiji so se odločili, da bodo šli v delni "lockdown" ob petih odstotkih pozitivnih testov. V Sloveniji je Janša epidemijo razglasil prek Twitterja in to šele po tem, ko je delež pozitivnih testov že presegel petino.
Pomemben del odgovornosti za razmah epidemije nosijo na ministrstvu za zdravje, kjer so z enormno zamudo izdajali karantenske odločbe. Zaradi tega so ljudje v strahu pred delodajalcem kljub znakom okužbe hodili v službo in tam okužili precejšnje število ljudi. Kot smo analizirali na necenzurirano.si, je Janševa vlada zatajila tudi v pripravah na drugi val.
Okuženih vse več starejših od 65 let
V torek je bilo po 6311 opravljenih testih potrjenih 2027 okužb. Okuženih je bilo 32 odstotkov vseh testiranih. To pomeni, da je na testiranju še vedno vsak tretji pozitiven, kar je zaskrbljujoč podatek. To je tudi odraz dogajanja v bolnišnicah in domovih za starejše, kamor je vdrl virus.
Aktivno okuženih je že 23.417 ljudi, med njimi pa je vse več starejših od 65 let. To potrjuje napovedi, da se bodo kljub nižjemu številu dnevno potrjenih bolnišnice še naprej polnile s težjimi primeri. Še v začetku oktobra je bilo med aktivno okuženimi "le" 11 odstotkov starejših od 65 let. V torek je ta delež presegel 15 odstotkov.
Še vedno visok je tudi podatek o številu okužb glede na 14-dnevno incidenco na 100.000 prebivalcev. Za celotno Slovenijo znaša visokih 1101 in se močno razlikuje po regijah. V prej najmanj problematični Obalno-Kraški regiji se je zvišalo na 516,8. Najbolj rdeča je še naprej Gorenjska, kjer je število že preseglo 2000.
Če bi bila Gorenjska država, bi bila po tem kriteriju najslabša v Evropi. V Avstriji in na Hrvaškem v zadnjih 14 dneh beležijo 558 oziroma 663 novih okužb na 100.000 prebivalcev, v Švici pa 1103. Najslabše je na Češkem in v Belgiji, kjer imajo 1678 oziroma 1748 primerov.
Se epidemija res umirja?
Edina pozitivna novica v Sloveniji je, da se je v zadnjih dneh močno zmanjšalo reprodukcijsko število (R), ki kaže, koliko ljudi v povprečju okuži vsak okužen. Toda tudi tukaj se podatki razlikujejo. Vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin je včeraj dejal, da je število od sobote padlo z 1,21 na 1,14, kar je po njegovem znak umirjanja epidemije.
Na Inštitutu Jožef Stefan (IJS), kjer pripravljajo lastne napovedi, ocenjujejo, da se je število znižalo na le 1,52. "Tako nam za ustavitev širjenja epidemije ostane le še zadnji obrambni zid, ki smo ga z ukrepi gradili od 23. do 26. oktobra. Upamo, da bo zdržal, bo pa imel težko delo, kajti R se bo moral spustiti s 1,52 pod 1, kot je potrebno za obvladovanje epidemije (R manjši od 1), kar je velik zalogaj," opozarjajo na IJS.
Na NIJZ nimajo ažurnih podatkov
Medtem ko smo na vrhuncu drugega vala epidemije, iz bolnišnic pa sporočajo, da nimajo dovolj ne prostora ne kadrov, pa se zapleta tudi pri zbiranju podatkov, na podlagi katerih bi država analizirala trenutno dogajanje in se lažje odločala o tem, kam upreti večino sil.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je osrednja ustanova za boj proti covid-19, so za necenzurirano.si priznali, da od 1. septembra naprej ne vedo natančno, kakšna je starostna struktura umrlih s covid-19 in iz katerih občin prihajajo. "Podatki so pomanjkljivi, saj do nas prihajajo z zamudo," so pojasnili. Trenutno imajo podatke za okoli tretjino primerov.
Še več. Upravljalci spletne strani Covid-19 Sledilnik, ki je postala osrednji vir podatkov o epidemiološkem stanju v Sloveniji, opozarjajo, da jim NIJZ od 11. oktobra naprej ne pošilja več podatkov o strukturi potrjenih primerov okužbe. Torej, koliko je med njimi zaposlenih v zdravstvu in domovih za starejše ter koliko oskrbovancev. Na vprašanje, zakaj podatki prihajajo z zamudo, z NIJZ včeraj nismo dobili odgovora.
