Nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs je tik pred iztekom mandata vložil kazensko ovadbo proti našemu mediju. Zmotilo ga je namreč, ker smo ga spraševali, zakaj je nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami zaprosil za izdajo dovoljenja za posest orožja.
Te informacije, ki nam jo je v zadnjih dveh mesecih potrdilo več virov, Hojs ni ne potrdil ne zanikal. Za katero orožje gre in zakaj ga potrebuje, ne želi povedati. "V zvezi z vašim vprašanjem vas obveščamo, da informacija, po kateri sprašujete, ni informacija javnega značaja. V tej zvezi je glede na posredovano vprašanje minister že vložil kazensko ovadbo in prijavo informacijski pooblaščenki," so nam konec maja, v zadnjih dneh Hojsovega mandata, sporočili iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu. Ovadbo proti našemu mediju je torej Hojs vložil še kot minister.
Preberite še:
Kdo so Hanovi svetovalci? Med njimi tudi šef NLB Brodnjak
Toda zgodbo smo začeli preverjati, ker naj bi imel Hojs pri pridobitvi dovoljenja za posest orožja nemalo težav. Po nekaterih informacijah naj bi namreč upravna enota v Ljubljani prvo Hojsovo vlogo zavrnila. V drugo naj bi Hojsu uspelo. Kot že omenjeno, Hojs izjav o tem ne daje. Na ljubljanski upravni enoti pa so odgovore na naša vprašanja vnaprej zavrnili. "Podatek o tem, ali je nekdo vložil vlogo za dovoljenje za nabavo orožja, (...) je osebni podatek," so nam pojasnili. Odgovora nismo dobili niti na vprašanje, ali je imel načelnik upravne enote Bojan Babič kakršno koli vlogo pri poznejši odobritvi dovoljenja Hojsu, kot zatrjujejo naši viri.
Je Hojs orožje kupil zaradi lova, športa ali varnosti?
Izdajanje orožnih listin v Sloveniji sicer ureja zakon o orožju. Prosilec mora najprej pridobiti dovoljenje za nabavo orožja. Dobi ga lahko na pristojni upravni enoti, zanj pa mora izpolnjevati več pogojev. Biti mora star najmanj 18 let, zanesljiv in spoštljiv do javnega reda. Obenem mora imeti upravičen razlog za izdajo orožne listine (lov, šport ali osebna varnost), opravljen zdravniški pregled in preizkus znanja o ravnanju z orožjem – in to pri komisiji, ki jo imenuje minister za notranje zadeve. Med marcem 2020 in letošnjim junijem je bil to Hojs.
Nato mora pod istimi pogoji pridobiti še dovoljenje za posest orožja oziroma orožni list. To mu omogoča, da lahko kupi do največ pet kosov lovskega ali športnega orožja, a le za obdobje do največ 20 oziroma 10 let. Katerega od pogojev Hojs v prvi vlogi za dovoljenje ni izpolnil, ni znano.
Hojs je sicer član predsedstva Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki ga je pred prihodom na ministrstvo tudi vodil. Podatkov o tem, koliko orožnih listov je bilo izdanih na podlagi članstva v združenju VSO, sicer na ministrstvu nimajo, saj za njihovo vodenje nimajo zakonske podlage.
Preberite še:
Kultura strahu na Telekomu: kdo je pritiskal na zaposlene?
Nekdanji minister ima tudi status veterana vojne za Slovenijo. A tudi o tem, kako ga je dobil, javno nerad govori. "Prav zanimivo mi je bilo, ko sem Aleša Hojsa leta 2016 v kadetnici na posvetu o osamosvojitveni vojni osemkrat zaporedoma vprašal, od kod njemu veteranski status. Vedel sem, da je bil še leta 1989 pripadnik rezerve v vodu Teritorialne obrambe iz občine Center. V Ljubljani smo pregledali vse sezname pripadnikov manevrske strukture narodne zaščite in tudi vse sezname enot TO iz leta 1990 in 1991. Na nobenem seznamu ga ni bilo. Vznemirjeno mi je odgovarjal, da to ni moja stvar in kaj pa me to briga," je aprila letos v intervjuju za necenzurirano.si razkril upokojeni polkovnik Miha Butara, ki je bil v prvih dneh osamosvojitvene vojne poveljnik teritorialne obrambe v ljubljanski pokrajini.
"Na koncu je Hojs ves vznemirjen dejal, da je pač šel na upravno enoto, zahteval veteranski status in ga dobil," je še dodal.
V Sloveniji vse več kosov orožja
Število kosov registriranega orožja v Sloveniji v zadnjih letih strmo raste. Na zadnji dan lanskega leta je imelo skoraj 44.000 posameznikov in pravnih oseb v lasti več kot 154.000 kosov orožja. Daleč največ kosov, več kot 76.000, so kupili za lov, še slabih 15.000 za šport, dobrih 5.000 pa za varnostne namene. Še za dodatnih 36.000 kosov orožja imajo lastniki dovoljenje za posest, dobrih 15.000 kosov pa so kupili v zbirateljske namene.
Še leta 2015 so bile te številke precej nižje. Slabih 40.000 posameznikov in podjetij v Sloveniji je imelo skupaj v lasti približno 132.000 kosov orožja, kar je 22.000 manj kot lani. Medtem ko se je število kosov orožja, kupljenega za varnostne namene, znižalo, je bilo v Sloveniji za 5.000 kosov več lovskega orožja. Skoraj podvojilo – z 8.600 na 14.500 - pa se je število kosov, namenjenih za šport.
Preberite še:
Putin in zablode naše energetike
Tudi na ministrstvu za notranje zadeve predvidevajo, da se število orožja povečuje predvsem zaradi športnega strelstva". "Pri dinamičnem streljanju športni strelec običajno potrebuje več kosov različih tipov orožja, poleg kratkocevnega tudi dolgocevno orožje," so pojasnili na ministrstvu.
Pri tem so opozorili, da je lanska sprememba zakona o orožju določila strožje pogoje za pridobitev orožja za športne namene. To velja za avtomatsko strelno orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko strelno orožje, kratkocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 21 nabojev brez ponovnega polnjenja, in polavtomatsko dolgocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja.
