Tik pred sobotnim kongresom Socialnih demokratov (SD) je jasno, da ena ključnih oseb v boju za predsedniški položaj v stranki postaja Matjaž Han. Med obiskom v Švici, kjer se je srečal tudi s predsednikom Evropske nogometne zveze (UEFA) Aleksandrom Čeferinom, je prvič javno potrdil, da se pogovarja o možnosti kandidature. Isti dan je časnik Delo na naslovnici objavil Čeferinovo izjavo, da "lahko Han pomaga Sloveniji".
Ali bo Han res posegel v troboj evropskega poslanca Milana Brgleza, župana Ajdovščine Tadeja Beočanina in poslanca Janija Prednika za vrh SD, bo dokončno jasno danes. Vsi trije so že zatrdili, da se tudi ob Hanovem vstopu v predsedniško tekmo iz nje ne bodo umaknili. Medtem pa nad stranko, ki je imela na zadnji dan lanskega leta 744 tisoč evrov nepokritega primanjkljaja in za več kot 1,2 milijona evrov dolgov, visi breme finančne sanacije. Te so se v stranki lotevali z nenavadnimi finančnimi manevri.
Letno poročilo SD namreč razkriva, da so med večjimi upniki SD tudi njen nekdanji glavni tajnik Klemen Žibert, člani njegove družine, prijatelji in drugi ljudje iz njegovega kroga. Ti prevladujejo med fizičnimi osebami, od katerih si je SD samo lani skupaj izposodila več kot 300 tisoč evrov. Stranka jim bo morala ta denar že letos vrniti, pri čemer bodo Žibert in ostali upniki prejeli še 4,2-odstotne obresti.
Vse to močno otežuje čiščenje zapuščine nekdanjega glavnega tajnika, hkrati pa mu omogoča ohranitev vpliva v stranki. Kaj se torej skriva v ozadju te finančne operacije?
Preberite še:
Kaj vse je čudno pri nepremičninah glavnega tajnika SD
Kupili stanovanje v Schellenburgu – in posodili 58 tisočakov SD
Že v začetku februarja smo na necenzurirano.si pisali o nenavadno velikem premoženju članov družine Klemna Žiberta. Njegova starša sta zgolj v nekaj letih postala lastnika več nepremičnin, skupaj vrednih okrog 2,5 milijona evrov. Med njimi tudi stanovanja v ljubljanski elitni soseski Schellenburg, za katerega je Žibertov oče pri Hranilnici Lon najel 1,32 milijona evrov visoko posojilo.
Žibert izvora denarja za te nakupe nikoli ni podrobneje javno pojasnil. Toda po nakupu stanovanja v Schellenburgu ga je očitno ostalo dovolj še za druge naložbe. Kot je razvidno iz letnega poročila SD, so Žibert, njegov oče in mati lani stranki SD posodili še vsak po 19.500 evrov, skupaj torej 58.500 evrov. Za primerjavo: Žibertovemu očetu je gostinski lokal v ljubljanskem BTC, ki je v njegovem solastništvu, leta 2022 prinesel dobrih sedem tisoč evrov dobička.
Imena članov družine Žibert je mogoče najti med 22 fizičnimi osebami, ki so lani stranki skupaj posodile 311.000 evrov. Na seznamu je še več drugih imen iz Žibertovega kroga. 20 tisoč evrov je tako stranki SD posodil Jan Šabič, dober Žibertov prijatelj, ki ima v Ljubljani več gostinskih lokalov. Eden od njih se nahaja tik ob ekonomski fakulteti, ki jo je do lanskega leta vodila vidna članica SD Metka Tekavčič. Marca je bila v intervjuju za Reporter "prepričana, da Klemen Žibert ni imel posebne vloge pri nakupu stavbe na Litijski".
Seznam fizičnih oseb - posojilodajalcev SD
Šabič je bil že v preteklosti eden največjih donatorjev SD, četudi je imel sam nemalo finančnih težav. Praktično vsa njegova podjetja so imela večkrat blokirane račune, nekatera tudi po več tednov. Nekatera od gostinskih podjetij so izstavljala račune tudi ministrstvom, ki sodijo pod okrilje stranke SD. V zadnjem letu dni so od ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek, skupaj prejela 13 tisoč evrov.
Preberite še:
Žibertovo banko zaradi spornih kreditov preiskovala Banka Slovenije
Zakaj je SD v letu brez volitev potrebovala še 300 tisoč evrov?
Med posojilodajalci SD so še Žibertov prijatelj Jernej Neubauer (9.000 evrov). Na njem je mogoče najti še Šabičevo življenjsko sopotnico, njegovega poslovnega partnerja Nika Klariča, ki upravlja občinski lokal na Kodeljevem, in več drugih prijateljev. Po naših informacijah so tudi nekatere druge upnike novačili ljudje iz Žibertovega kroga.
Je šlo dejansko za posojila, ki jih bodo upniki zahtevali nazaj, ali le obvodni način financiranja s poznejšimi odpisi? Od kod vse je prišel denar? In ključno vprašanje: zakaj so v stranki, ki je imela konec leta 2022 že za skoraj 600 tisoč evrov finančnega dolga, potrebovali takšno finančno injekcijo v letu brez volitev?
Zadolženost stranke SD
Za odgovor nanj se je treba vrniti leto dni nazaj. Klemen Žibert je na položaj glavnega tajnika prišel jeseni 2022. To je bilo leto, ko je SD na parlamentarnih volitvah osvojila le sedem poslanskih mandatov, a za volilno kampanjo porabila več kot pol milijona evrov. Še slabih 200 tisoč evrov je šlo za Brglezovo neuspelo kandidaturo za predsednika republike. Konec leta 2022 je imela tako stranka visokih 870 tisoč evrov nepokritega primanjkljaja.
V SD so se sanacije dolgov lotili na inovativen način. Žibert in odhajajoča predsednica Tanja Fajon sta ustanovila Inštitut 1. maj, ki je lani ustvaril skoraj 400 tisoč evrov prihodkov in to večinoma z donacijami. 150.000 evrov tega denarja je stranka dobila prek najemnine, ki jo je inštitut plačeval za prostore na Levstikovi v Ljubljani.
Preberite še:
Žibert ne pove, ali pozna Vežnaverja. Kaj vse je iskala policija?
Pod Žibertom so šli stroški in dolgovi v nebo
Toda v SD so šli v nebo stroški. 58 tisoč evrov je stranka vložila v prenovo zgradbe na Levstikovi, kar 184 tisoč evrov pa v opremljanje novih prostorov na Nazorjevi, ki jih je najela, nad njimi pa je v isti zgradbi živel Žibert. Tudi stroški zaposlenih na stranki so se z 235 tisoč evrov povečali na 365 tisoč evrov.
Poslovni rezultati SD
Denar za vse to si v SD izposodili. Toda ne od Delavske hranilnice, kjer že imajo najeta posojila, ampak od članov in simpatizerjev, med katerimi prevladujejo ljudje iz Žibertovega kroga. Stranka je tako lansko leto končala z rekordnimi dolgovi. Imela je kar za 725 tisoč evrov finančnih obveznosti in 518 tisoč evrov poslovnih obveznosti do dobaviteljev, zato v stranki resno razmišljajo o prodaji zgradbe na Levstikovi. V bilancah jo vrednotijo na manj kot 200 tisoč evrov, a je njena tržna vrednost precej višja.
V SD se sicer že več kot desetletje spopadajo z dolgovi in primanjkljajem. Blagajno stranke vsakič znova izpraznejo volitve, na katerih je stranka v tem obdobju dosegala rezultate, slabše od pričakovanj. Vse to pomeni, da z izplenom, ki ga po volitvah prejme iz proračuna, ne more pravočasno povrniti vložkov.
Nazadnje je bila SD v finančnem smislu nad gladino leta 2013, ko je bila del vlade Alenke Bratušek. Na poznejših parlamentarnih volitvah je stranka prejela šest odstotkov glasov, a v kampanji porabila okoli četrt milijona evrov, največ med vsemi. Do novih parlamentarnih volitev leta 2018 so v SD uspeli sanirati manj kot polovico izgube. Četudi je takrat stranka dosegla boljši rezultat, saj je osvojila deset poslanskih mandatov, pa jo je volilna kampanja stala 335 tisoč evrov. Kljub temu je dolgove po teh volitvah zmanjševala s presežki.
