Nevrokirurga dr. Matjaža Voršiča, ki se je letos spomladi v UKC Maribor okužen vrnil iz Namibije, nato pa v svoji ordinaciji mimo čakalnih vrst pregledoval paciente, zaradi tega ne bo doletela nobena sankcija.
Na zdravstvenem inšpektoratu so po več kot petih mesecih zaključili postopek proti UKC Maribor. Na podlagi prejete prijave so preverjali, ali so na tamkajšnji ambulanti za nevrokirurgijo obravnavali paciente, ki niso bili vpisani na čakalni seznam – torej mimo čakalne vrste. Preiskava je potrdila nepravilnosti, so nam pojasnili na inšpektoratu. Ugotovili so, da je februarja do preskakovanja čakalnih vrst prišlo pri najmanj enem od Voršičevih pacientov.
Kakšne so torej kazni? Edini, ki bo nosil finančne posledice za ugotovljene nepravilnosti, je UKC Maribor. Temu je inšpektorat izrekel 800 evrov globe. Zakonodaja mu sicer omogoča izrek kazni v razponu od 400 do 2.100 evrov, še do 1.000 evrov kazni pa bi lahko dobila odgovorna oseba, v tem primeru nekdanji prvi mož UKC Maribor Vojko Flis. Za primerjavo: UKC Maribor na leto ustvari 282 milijonov evrov prihodkov. Glede na to, da gre za javni zdravstveni zavod, ki se v celoti financira iz zdravstvene blagajne in državnega proračuna, bodo izrečeno globo v vsakem primeru pokrili zavarovanci oziroma davkoplačevalci. Proti Voršiču inšpektorat ni vodil postopka.
Preberite še:
Po vrnitvi iz Namibije pregledoval paciente mimo vrste
Vrnil se je okužen in pregledoval paciente mimo vrste
To je tudi končni epilog afere, ki je v obdobju drugega vala epidemije covid-19 močno odmevala v javnosti. Čeprav so imeli naših informacijah v UKC Maribor podlago za sankcioniranje Voršiča, saj naj bi šlo za hujšo kršitev, se za to niso odločili. Afero so očitno raje pometli pod preprogo. Po naših informacijah tudi zato, ker Voršič na svojem področju velja za enega najboljših kirurgov in se v UKC Maribor bojijo njegovega morebitnega odhoda.
Z vprašanji o tem, kako so ukrepali proti Voršiču in kaj so naredili, da se kršitve ne bi ponavljale, smo se že v ponedeljek obrnili na UKC Maribor, a njihovega odgovora nismo prejeli.
Kot je znano, se je Voršič februarja letos, ko je Evropi grozil bolj nalezljiv južnoafriški sev novega koronavirusa, odpravil na zasebno potovanje v Namibijo, državo na jugozahodu Afrike. Šele naknadno je javnosti razkril, da je tam opravil tudi več zahtevnejših operacij hrbtenice, za kar ni imel dovoljenja delodajalca. Čeprav je že med potovanjem kazal vidne simptome okužbe, se je takoj vrnil na delo v UKC Maribor, kjer so ga zaradi slabega počutja testirali in pri njem potrdili okužbo z novim koronavirusom.
Afera je (ne)hote razkrila tudi enega največjih problemov v slovenskem zdravstvu - nedovoljeno preskakovanje čakalnih vrst. Tako je Voršič prvi dan, ko se je vrnil v ordinacijo, pregledal večje število pacientov, ki jih ne bi smel. Nikoli se namreč niso vpisali na čakalni seznam, do pregleda pa so prišli mimo vrste. Šlo je za paciente, ki jih je Voršič večinoma operiral na Golniku v zasebni ambulanti Kirurgije Bitenc. To je počel tudi v času drugega vala epidemije, ko so v UKC Maribor zdravnikom prepovedali opravljati delo drugje.
Teh pacientov Voršič ni vpisal v računalniško evidenco. Prav tako dejstva, da jih je pregledal, ni razkril enoti za obvladovanje bolnišničnih okužb. To je močno povečalo nevarnost širjenja okužb. V javnosti so se po nekaj dneh oglašali pacienti, ki so po pregledu v Voršičevi ambulanti zboleli in bili pozitivni pri testiranju na covid-19. Ti pacienti so skupaj z več drugimi, ki jih je brez vednosti UKC Maribor pregledal Voršič, za stik z okuženim zdravnikom izvedeli šele po tem, ko smo konec februarja razkrili njegovo identiteto. Voršič se na naša zaprosila za komentar nikoli ni odzval.
Preberite še:
Prve sankcije v UKC Maribor: zdravnik iz Namibije ob položaj
Na operacijo čakajo več kot tri leta
Tudi sicer enemu najvplivnejših kirurgov v državi, ki naj bi operiral številne znane Slovence, v UKC Maribor ves čas dovoljujejo delo v drugih zdravstvenih ustanovah, ne da bi ga pri tem resneje preverjali, koliko ur je dejansko prisoten v UKC Maribor in koliko drugje. Tega ne počnejo kljub temu, da so čakalne dobe za operacije na hrbtenici pri Voršiču ene od najdaljših v državi.
Pacienti, ki čakajo na operacijo laminektomije (kirurški postopek, pri katerem odstranijo del vretenca) po redni poti, bodo čakali najmanj leto dni, na operacijo zdrsa medvretenčne ploščice pa 244 dni, je razvidno iz dokumentov. Za primerjavo: čakalna doba po redni poti v zasebni Kirurgiji Bitenc, kjer je Voršič operiral tudi med drugim valom epidemije, je le 70 dni. Njen lastnik Marko Bitenc ima v Sloveniji edini koncesijo za operacije medvretenčnih ploščic.
Konec lanskega leta je na operacijo hrbtenice v UKC Maribor čakalo več kot 450 ljudi, od tega več kot dve tretjini nad zakonsko dopustno čakalno dobo. Te so se v lanskem letu zaradi epidemije covid-19 še drastično podaljšale. Po naših informacijah so velike razlike tudi med posameznimi kirurgi v UKC Maribor. Medtem ko imajo eni krajše čakalne dobe, je pri Voršiču na zahtevnejšo operacijo potrebno čakati tudi več kot tri leta. Po naših informacijah ima v UKC Maribor en operativni dan na teden, v katerem opravi od ene do največ štiri operacije.
Medtem ko je redno zaposlen v javni bolnišnici, kar mu omogoča vse pravice (dopust, regres, izobraževanje ...), sam za dodatni honorarni zaslužek dela še v zasebnih ordinacijah doma in v tujini. Tam ga je – kot so nam zatrdili številni pacienti – veliko lažje dobiti. Tako ima po zadnjih podatkih soglasja za delo še pri petih zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti: pri Kirurgiji Bitenc, v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina, Termah Olimia, Termah Dobrna in lastnem podjetju Spondylos. Zadnje soglasje mu po naših podatkih omogoča tudi delo v drugih zasebnih ustanovah, za katere uradno nima soglasja delodajalca.
Preberite še:
UKC Maribor: stotina zdravnikov lahko med epidemijo dela drugje
