Državna direkcija za vode je v letih 2021 in 2022 projekte za zaščito pred poplavami, ki bi jih financirali z evropskim denarjem, izbirala brez jasnih kriterijev. Nekatere projekte na območju občin, ki so jih zadnje poplave najbolj prizadele, je brez utemeljitve izločila. Posameznih ključnih dokumentov in zapisnikov, ki so bili podlaga za te odločitve, pa ni več mogoče najti.
To so najpomembnejše ugotovitve izrednega pregleda naložb v zmanjševanje poplavne ogroženosti iz načrta za okrevanje in odpornost, po katerem bi morala Slovenija za boj proti poplavam pridobiti več kot 300 milijonov evrov denarja EU. Zdaj je že jasno, da bo končni znesek zaradi zamud pri pripravi teh projektov za vsaj polovico nižji. Poročilo, ki smo ga v uredništvu necenzurirano.si pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, daje tudi odgovor na vprašanje, zakaj so se nekatere občine in projekti znašli na seznamu, drugi pa ne.
Iz dokumenta, ki ga je izdelala notranja revizorka ministrstva, je tako razvidno:
- da je tedanje vodstvo direkcije brez jasne utemeljitve zavrnilo več projektov z območij, ki so jih najbolj prizadele poplave. Gre za porečja Drave in srednje Save, v katero spadajo tudi reke Meža, Mislinja in Kamniška Bistrica s hudorniškimi pritoki. Med njimi so bili tudi projekti, ki so že umeščeni v prostorske akte ali celo v fazi priprave na pridobitev gradbenega dovoljenja.
- da so na isti seznam prišle tudi nekatere občine, ki ne ležijo na območjih s pomembnim vplivom poplav. To jim je v posameznih primerih uspelo tudi s projekti, ki so bili – za razliko od tistih ob Kamniški Bistrici - še v začetni fazi pridobivanja strokovnih podlag.
- da še januarja 2022, več kot pol leta po tem, ko so v Bruslju potrdili načrt, ni bilo jasno, na kakšen način se bosta direkcija oziroma ministrstvo pogovarjala z občinami. Primer: 12. januarja 2022 je eden od uradnikov vodstvo direkcije opozoril, da »bi bilo vsekakor nujno kontakt navezati vsaj še z občinami Dravograd, Slovenj Gradec in Mežica«. Vse tri so bile med najbolj prizadetimi v poplavah.
Kako se je torej delil evropski denar za poplave?
Preberite še:
Kako so uničili državno podjetje, ki je čistilo hudournike
Nobenih papirnatih podlag za odločanje
Nekdanja vlada Janeza Janše je predlog načrta za okrevanje in odpornost v Bruselj poslala aprila 2021. Zeleno luč zanj je dobila v začetku julija 2021. To je pomenilo, da je za boj proti poplavam dobila na voljo več kot 300 milijonov evrov evropskega denarja. Toda nato je sledilo težje delo: priprava seznama projektov, ki bodo dobili ta denar. Vsak projekt je moral izpolnjevati dva bistvena pogoja: da je možno zanj gradbeno dovoljenje pridobiti do konca junija 2023 in da ga je mogoče v treh letih po tem, torej do junija 2026, tudi dokončati.
To nalogo je ministrstvo zaupalo direkciji za vode, ki jo je takrat vodil Roman Kramer. A revizija je zdaj ugotovila, da za to ni imela praktično nobenih papirnatih podlag.
Sklep, ki je določal medsebojna razmerja z direkcijo, so tako na ministrstvu sprejeli šele 31. maja 2022, zadnji dan mandata Andreja Vizjaka. Na ministrstvu je sicer obstajal priročnik o načinu izvajanja mehanizma iz načrta za okrevanje in odpornost, a ni dokaza, da je bil kadarkoli uradno sprejet. Najpomembnejše: direkcija bi se morala pri izbiri projektov ravnati po krovnem dokumentu, načrtu za zmanjšanje poplavne ogroženosti do leta 2027. Toda tega je vlada sprejela šele konec marca letos, že v mandatu ministra Uroša Brežana.
Preberite še:
Zato Črna, Ljubno in Mozirje ne bodo dobili denarja EU za boj proti poplavam
Kdo je izločal občine
Dokument krepi sume, da se je na ministrstvu in direkciji odločalo po domače in stihijsko. Sporazume z občine je direkcija podpisovala med februarjem in aprilom 2022, torej v času predvolilne kampanje, ko je takrat največja vladna stranka volivce po vsej državi nagovarjala s sloganom "Gradimo Slovenijo". Zadnji sporazum je Kramer podpisal v Škofji Loki in to 21. aprila 2022, tik pred volilno nedeljo.
Revizija ugotavlja, da je komunikacijo in sklepanje sporazumov z občinami o skupni izvedbi investicije v celoti prevzelo nekdanje vodstvo direkcije. O tem, s katerimi župani oziroma občinami se bodo uslužbenci direkcije sestali in se dogovorili o podrobnostih, je odločil Kramer, navaja dokument. Avtorji poročila zapisnikov o teh sestankih niso našli.
Toda že pred tem je prihajalo do zapletov. Januarja 2021 so tako posamezni uradniki opozarjali, da so nekateri projekti na območju porečja Srednje Save in Drave brez pojasnila izpadli iz nabora. V istem času je takratno vodstvo direkcije v nabor dodajalo projekte občin Kostanjevica na Krki, Vipava in Logatec, ki jih je preneslo iz vodnega sklada.
Marca 2021 je sicer Kramer javno priznal, da Slovenija zaostaja pri protipoplavnih projektih, ki jih financirajo evropski kohezijski sklad, a obenem zagotovil, da "iz tega naslova ne bo ostal noben evropski evro".
Preberite še:
"Žal so interesi, da se gradi na poplavnih območjih, preveliki"
Izbrali tudi projekte, ki so bili še v povojih
Že v začetku tega tedna nam je Kramer pojasnil, da "smo na seznam uvrstili maksimalno število projektov, največ, kar je bilo mogoče". Pri izboru sta bila po njegovih besedah pomembna dva vidika. "Prvi, da je projekt na območju poplavne ogroženosti ali pa ima vpliv na njega. Drugi pa, da je projekt izvedljiv. Morda je kakšen projekt padel ven, ker bi bilo treba prej sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), kar bi trajalo leto ali dve," je poudaril.
Toda iz informativnega pregleda protipoplavnih ukrepov iz načrta, ki ga je marca sprejela vlada, je mogoče razbrati, da se direkcija v vseh primerih ni držala teh meril. Primer: direkcija je na seznam uvrstila projekt regulacije potoka Kobila v občini Šentjernej, ki je bil šele v postopku pridobivanja strokovnih podlag, torej v začetni fazi.
Medtem direkcija ni izbrala več projektov, ki so že umeščeni oziroma tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, pri čemer se nahajajo v območju pomembnega vpliva poplav. Takšna sta recimo dva projekta na Kamniški Bistrici: regulacija te reke na relaciji Kamnik-Radomlje in zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Blatnice in Motinice. Med 13 projekti na Meži in Mislinji, dveh koroških rekah, je direkcija v načrt za okrevanje in odpornost uvrstila zgolj dva - oba sta pri Dravogradu, pri čemer sta bila takrat šele v začetni fazi.
Preberite še:
Kako (ne) pomagati prizadetim v poplavah #kolumna
Noben projekt ne teče po načrtu
Kljub napovedim, da so izbirali zlasti projekte, ki jih bodo občine sposobne dokončati v predvidenem roku, se zdaj dogaja ravno nasprotno.
Projekti, ki so jih uvrstili v načrt za okrevanje in odpornost, bi tako morali pravnomočno gradbeno dovoljenje pridobiti do konca letošnjega junija. A to zaradi različnih razlogov ni uspelo niti enemu. Kot ugotavlja revizija, bi morala direkcija v skladu z dogovorom z občinami odstopiti od sporazumov. Občine pa niso upravičene do povrnitve stroškov priprave projektne dokumentacije. Kramer je kljub temu prepričan, da ni nič zamujeno in da so namerno postavili prekratek rok, saj da je bolj realen rok pridobitev gradbenih dovoljenj do konca letošnjega leta.
Sedanja vlada se je odločila za prilagoditev načrta. Obseg sredstev, za katera se bo potegovala na področju zaščite proti poplavam, je oklestila za 160 milijonov evrov oziroma za polovico. Tistim občinam, ki bodo prepričane, da bodo lahko izpolnili vse aktivnosti iz sporazumov, bodo omogočili podaljšanje rokov. Poleg tega bodo ponovno pregledali nabor projektov na območju Drave in Srednje Save, ki so iz nepojasnjenih razlogov izpadli iz financiranja.
Od Romana Kramerja smo prejeli odziv na članek, ki ga v celoti objavljamo v nadaljevanju:
»Državna direkcija za vode je v letih 2021 in 2022 projekte za zaščito pred poplavami, ki bi jih financirali z evropskim denarjem, izbirala brez jasnih kriterijev. Nekatere projekte na območju občin, ki so jih zadnje poplave najbolj prizadele, je brez utemeljitve izločila.«
Navedba ne drži, ker so bili kriteriji popolnoma jasni:
Programska podlaga za zbiranje investicij je Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti (v nadaljevanju: NZPO).
Konec leta 2020 je MOP v sklopu novelacije NZPO pozvalo vse občine v Sloveniji, da posredujejo nabor projektov zaščite pred poplavami na njihovih območjih, na osnovi le-tega pa se je dopolnil seznam ukrepov.
V okviru MOP je bilo dogovorjeno, da je ta seznam osnova za pripravo seznama investicij v poplavno varnost na območju RS, ki se bodo izvajale v okviru NOO.
Direkcija RS za vode (DRSV) je dobila nalogo, da preko svojih sektorjev območij strokovno pregleda seznam in določi nabor projektov (investicij) za NOO upoštevajoč kriterije:
- možnost umestitve v prostor na podlagi že veljavnih prostorskih aktov občin ali države;
- da so investicije na območju pomembnega vpliva poplav (v nadaljevanju; OPVP) oziroma imajo bistveni vpliv na OPVP,
- da so projekti dejansko izvedljivi in da lahko pridobimo gradbena dovoljenja (GD) do 30.6.2023,
- da projekt vključuje »nature based solution« ukrepe,
- da bodo lahko izvedeni v skladu z načelom, da se bistveno ne škoduje okoljskim ciljem Evropske unije.
Tako je nastal seznam projektov protipoplavnih ukrepov, ki jih bo RS preko investitorja DRSV izvedla v okviru NOO. Sezam je bil pregledan in usklajen na MOP-u in pripravljen za realizacijo v začetku leta 2022.
Seznam potrebnih ukrepov, ki ga vsebuje NZPO je mnogo večji, kot pa je razpoložljivih sredstev iz NOO, zato se je izbor na podlagi navedenih kriterijev izvedel na posameznem območju skupaj z vodji sektorjev, ki najbolj poznajo razmere na terenu. Noben projekt ni bil izločen, ampak se glede na kriterije in na obseg razpoložljivih sredstev, enostavno ni uvrstil na seznam NOO.
»Iz dokumenta, ki ga je izdelala notranja revizorka ministrstva, je tako razvidno:
- da je tedanje vodstvo direkcije brez jasne utemeljitve zavrnilo več projektov z območij, ki so jih najbolj prizadele poplave. Gre za porečja Drave in srednje Save, v katero spadajo tudi reke Meža, Mislinja in Kamniška Bistrica s hudourniškimi pritoki. Med njimi so bili tudi projekti, ki so že umeščeni v prostorske akte ali celo v fazi priprave na pridobitev gradbenega dovoljenja.
- da so na isti seznam prišle tudi nekatere občine, ki ne ležijo na območjih s pomembnim vplivom poplav. To jim je v posameznih primerih uspelo tudi s projekti, ki so bili – za razliko od tistih ob Kamniški Bistrici - še v začetni fazi pridobivanja strokovnih podlag.
- da še januarja 2022, več kot pol leta po tem, ko so v Bruslju potrdili načrt, ni bilo jasno, na kakšen način se bosta direkcija oziroma ministrstvo pogovarjala z občinami. Primer: 12. januarja 2022 je eden od uradnikov vodstvo direkcije opozoril, da »bi bilo vsekakor nujno kontakt navezati vsaj še z občinami Dravograd, Slovenj Gradec in Mežica«. Vse tri so bile med najbolj prizadetimi v poplavah.
Kako se je torej delil evropski denar za poplave?«
Navedbe ne držijo in sicer:
- na seznamu evidentiranih projektov so bili tudi projekti na območjih, katera so sedaj zajele poplave in za katera je bilo predvideno, da se izvedejo iz NOO. Podpisi sporazumov z občinami so se že vršili po Sektorjih območij DRSV. Se je pa zgodil nepričakovan dogodek in sicer vojna v Ukrajini, kar je povzročilo enormen skok cen materialov in gradbenih storitev. Finančna konstrukcija se je posledično spremenila in enostavno ni bilo več dovolj sredstev iz NOO, da bi lahko nadaljevali s podpisovanjem sporazumov z občinami.
- na seznam so prišli projekti (in ne občine) upoštevajoč, da le-ti ležijo ali imajo vpliv na območje s pomembnim vplivom poplav.
- DRSV je investitor vseh protipoplavnih ukrepov, ki se bodo izvajali v okviru NOO in hkrati v vlogi izvajalca ukrepa in Končnega prejemnika.
Zaradi obsežnega dela priprave izbranih projektov do pridobljenega gradbenega dovoljenja in kadrovske podhranjenosti na DRSV (v začetku izvajanja NOO namreč ni bila predvidena nobena dodatna zaposlitev za realizacijo le-tega) smo se na osnovi ZVO-1 odločili, da zaprosimo občine, na področju katerih se bodo projekti izvajali, za pomoč pri pripravi potrebne tehnične dokumentacije in pridobitvi gradbenih dovoljen.
V ta namen smo s temi občinami podpisali Sporazum o skupni izvedbi investicije, ki določa da bo:.
DRSV na podlagi sklenjenega sporazuma o izvedbi investicije:
- pripravila oziroma revidirala projektno nalogo za izdelavo projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja;
- pregledala oz. recenzirala projektno dokumentacijo (DGD);
- izvedla razpis za izvajalca del in inženirja-nadzornika;
- vodila izvedbo investicije do zaključka;
- poročala pristojnim organom o poteku investicije.
Občina na podlagi sklenjenega sporazuma o izvedbi investicije:
- izdelala vso potrebno tehnično dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja,
na osnovi potrjene projektne naloge s strani DRSV;
- pridobila pravico graditi in pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki bo glasilo na
investitorja DRSV;
- mesečno pisno poročala investitorju o napredku investicije.
Medtem ko bo projekte, ki so že v pripravi v okviru DRSV bo v celoti izpeljala DRSV.
»To nalogo je ministrstvo zaupalo direkciji za vode, ki jo je takrat vodil Roman Kramer. A revizija je zdaj ugotovila, da za to ni imela praktično nobenih papirnatih podlag.«
Navedba ne drži:
Zakonska osnova je Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS 167/21). S to uredbo se določajo pristojni organi, način izvajanja in financiranje Mehanizma za okrevanje in odpornost v Republiki Sloveniji v skladu z Uredbo (EU) 2021/241.
Za Razvojno področje: Zeleni prehod - Komponenta Čisto in varno okolje (C1 K3) – Zmanjšanje poplavne ogroženosti so vloge razdeljene tako:
- Nosilni organ je Ministrstvo za okolje in prostor (sedaj Ministrstvo za naravne vire in prostor).
- Izvajalec ukrepa je Direkcija RS za vode.
- Končni prejemnik je Direkcija RS za vode.
Podlaga za izvajanje projektov oz. investicij na področju poplavne varnosti je Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02,2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).
ZVO-1 jasno opredeljuje, da je za izvajanje poplavne varnosti odgovorna država, ki to izvaja preko organa v sestavi MOP, to je Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV).
Upravljanje vseh vodotokov in vodne infrastrukture je izključno v pristojnosti DRSV.
Iz tega izhaja, da je DRSV investitor vseh protipoplavnih ukrepov, ki se bodo izvajali v okviru NOO.
»Dokument krepi sume, da se je na ministrstvu in direkciji odločalo po domače in stihijsko. Sporazume z občine je direkcija podpisovala med februarjem in aprilom 2022, torej v času predvolilne kampanje, ko je takrat največja vladna stranka volivce po vsej državi nagovarjala s sloganom "Gradimo Slovenijo". Zadnji sporazum je Kramer podpisal v Škofji Loki in to 21. aprila 2022, tik pred volilno nedeljo.
Revizija ugotavlja, da je komunikacijo in sklepanje sporazumov z občinami o skupni izvedbi investicije v celoti prevzelo nekdanje vodstvo direkcije. O tem, s katerimi župani oziroma občinami se bodo uslužbenci direkcije sestali in se dogovorili o podrobnostih, je odločil Kramer, navaja dokument. Avtorji poročila zapisnikov o teh sestankih niso našli.«
Navedbe ne držijo:
O ničemer se ni odločalo po domače in stihijsko. MOP in DRSV sta določila projekte, ki naj bi se izvajali iz NOO. Zaradi kadrovske podhranjenosti, pa smo za pomoč naprosili občine, na območju katerih ležijo ti projekti, za pomoč pri izdelavi dokumentacije in pridobivanju gradbenih dovoljenj. Takšen način dela je pohvalil in podprl tudi sedanji minister gospod Uroš Brežan (prvič že na zaslišanju v parlamentu).
Izbor projektov je bila strokovna odločitev in nikakor nima nobene povezave z volitvami. Z vsemi občinami se nikakor nismo mogli sestati istočasno, zato smo se morali organizirati, oziroma narediti nek vrstni red (glede na ostale obveznosti), kdaj se bomo sestali s katero občino, praviloma pa je to potekalo po ključu sektorjev območij.
Na sestankih je bilo občinam predstavljeno, kako je zamišljeno sodelovanje (glej navedbe zgoraj) in postavljeno vprašanje ali so pripravljeni sodelovati pod temi pogoji. V kolikor je bil odgovor pritrdilen, smo se dogovorili za pripravo sporazuma, kjer bi bilo vse opredeljeno. Zapisniki se niso vodili.
Še to, 21. aprila 2022 nisem bil v Škofji loki, kjer bi podpisal sporazum z občino!
»Toda že pred tem je prihajalo do zapletov. Januarja 2021 so tako posamezni uradniki opozarjali, da so nekateri projekti na območju porečja Srednje Save in Drave brez pojasnila izpadli iz nabora. V istem času je takratno vodstvo direkcije v nabor dodajalo projekte občin Kostanjevica na Krki, Vipava in Logatec, ki jih je preneslo iz vodnega sklada.«
Gre za povsem nelogično navedbo, saj lahko v končnem poročilu notranje revizije preberete:
»Tabela Skupnega nabora projektov NOO (15. 9. 2021), je bila s strani bivšega direktorja DRSV, 15. 9. 2021 po elektronski pošti posredovana vodjem SO v pregled in Vodji sektorja GJS in investicije (pregled objektov, ki bodo iz vodnega sklada prestavljeni v NOO), pri čemer je navedeno: »Še zlasti preverite naslove projektov, občine, vodilne občine, ali se objekt nahaja na območju OPVP ali ima vpliv na OPVP, prostorski akt in vrednosti, preverite stolpec opombe. Gre za končni pregled tabele pred posredovanjem na MOP.« Vodje SO so tabelo Skupnega nabora projektov potrdile pisno oziroma ustno. Po pojasnilu koordinatorke DRSV 24. 5. 2023 je bila ta tabela predstavljena na MOP in se je v nadaljevanju še dopolnjevala in spreminjala.«
Kako so potem lahko že januarja istega leta ugotavljali (torej januarja 2021), da je nekaj izpadlo iz seznama, ki ga še ni bilo?
»Marca 2021 je sicer Kramer javno priznal, da Slovenija zaostaja pri protipoplavnih projektih, ki jih financirajo evropski kohezijski sklad, a obenem zagotovil, da "iz tega naslova ne bo ostal noben evropski evro.«
Navedba je zavajajoča. Nisem priznal, ampak sem javno povedal, kaj sem ugotovil, ko sem prevzel vodenje DRSV. Da enostavno DRSV do konca finančne perspektive ni pripravila pomembnih projektov, kot so Železniki, Gradaščica, Drava do te faze, da bi bili izbrani izvajalci. Osebno sem v letu 2020 ukrepal in pospešil vse postopke, da smo zagotovili pogoje za izvedbo teh projektov do konca podaljšane finančne perspektive. Nikakor pa ne morem pa odgovarjati za delo mojih predhodnikov.
»Medtem direkcija ni izbrala več projektov, ki so že umeščeni oziroma tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja, pri čemer se nahajajo v območju pomembnega vpliva poplav. Takšna sta recimo dva projekta na Kamniški Bistrici: regulacija te reke na relaciji Kamnik-Radomlje in zmanjšanje poplavne ogroženosti na območju Blatnice in Motnice. Med 13 projekti na Meži in Mislinji, dveh koroških rekah, je direkcija v načrt za okrevanje in odpornost uvrstila zgolj dva - oba sta pri Dravogradu, pri čemer sta bila takrat šele v začetni fazi.«
Navedba ne drži. Vsi ti projekti, ki jih navajate bili uvrščeni na seznam, vendar se je zaradi občutnih podražitev gradbenih storitev, podpisovanje sporazumov z občinami ustavilo po dogovoru z vodstvom MOP. Tudi, če bi bili sporazumi s prizadetimi občinami že podpisani, se žal ukrepi pred povodnjo še vedno ne bi izvajali.
Pri čemer je potrebno poudariti, da projekti ob Kamniški Bistrici tečejo naprej iz Sklada za vode.
»Projekti, ki so jih uvrstili v načrt za okrevanje in odpornost, bi tako morali pravnomočno gradbeno dovoljenje pridobiti do konca letošnjega junija. A to zaradi različnih razlogov ni uspelo niti enemu. Kot ugotavlja revizija, bi morala direkcija v skladu z dogovorom z občinami odstopiti od sporazumov. Občine pa niso upravičene do povrnitve stroškov priprave projektne dokumentacije. Kramer je kljub temu prepričan, da ni nič zamujeno in da so namerno postavili prekratek rok, saj da je bolj realen rok pridobitev gradbenih dovoljenj do konca letošnjega leta.
Sedanja vlada se je odločila za prilagoditev načrta. Obseg sredstev, za katera se bo potegovala na področju zaščite proti poplavam, je oklestila za 160 milijonov evrov oziroma za polovico. Tistim občinam, ki bodo prepričane, da bodo lahko izpolnili vse aktivnosti iz sporazumov, bodo omogočili podaljšanje rokov. Poleg tega bodo ponovno pregledali nabor projektov na območju Drave in Srednje Save, ki so iz nepojasnjenih razlogov izpadli iz financiranja.«
Po časovnici za izvajanje projektov iz NOO smo predvideli, da bi z gradnjo pričeli v začetku leta 2024 in končali do sredine leta 2026. Pripravili smo vse DIIP-e in pričeli z odpiranjem NRP-jev za posamezne projekte.
Po mojem odhodu z DRSV se je takoj ustavilo odpiranje NRP-jev. Direkcije je začela pripravljati navodila za izvajanje na naravi temelječih ukrepov (NBS), ki pa so na slovenskih vodah težko izvedljivi in pri tem si je enotna tudi vodarska stroka. Zadnje poplave so žal to tudi pokazale. V tem letu je bilo tudi na strani DRSV izgubljenega preveč časa. Na današnji dan še vedno namreč nihče ne ve, kateri projekti se nameravajo izvesti in kdo bo o tem odločil.
Gradbena dovoljenja so zelo blizu, nekateri projekti so že pripravljeni za izvedbo, a DRSV zamuja s pripravo razpisov. Še več, nekateri projekti - predvsem nasipi na Muri, bi se že lahko izvajali kot vzdrževalna dela v javno korist, za kar gradbeno dovoljenje ni potrebno in bi jih lahko izvedli koncesionarji brez javnega razpisa. Prepričan sem, da je možno uspešno porabiti vseh 300 mio EUR, seveda pa so za to potrebni pravi ljudje (strokovnjaki) na pravih mestih, ki imajo prakso z izvajanjem projektov oziroma imajo interes projekte izpeljati do konca.
Je pa sedaj priložnost, da se izvede čim več protipoplavnih ukrepov iz seznama NZPO, ki čakajo na finančna sredstva.
Komisar Lenarčič je namreč izjavil, da je Sloveniji na razpolago 3 milijarde EUR iz zelenega prehoda in da ne vidi, kaj je lahko bolj zeleni prehod kot poplavna varnost.
