Razkrivamo: to so Janševi načrti z državnim premoženjem in vodstvi podjetij

Vlada Janeza Janše je v medresorsko usklajevanje vložila predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, na katerega želi prenesti za več milijard evrov državnega premoženja, njegovo upravljanje pa prepustiti ljudem, ki jih bo izbrala sama.

Kot je razvidno iz predloga, bo država na demografski sklad prenesla vse naložbe države, ki so jih do zdaj upravljali Slovenski državni holding (SDH), Kapitalska družba (Kad), Družba za svetovanje in upravljanje (DSU), Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), Nepremičninski sklad PIZ in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Novi sklad bo tako upravljal vsa podjetja, v katerih ima država lastniški delež, med njimi tudi državno Družbo za avtoceste (Dars) in Zavarovalnico Triglav, ki je bila do zdaj v lasti ZPIZ.

Kaj so ključne spremembe? Najprej, predčasni konec mandatov nadzornega sveta in uprave SDH, ki jo trenutno vodi Žiga Debeljak. Z imenovanjem prvega nadzornega sveta Nacionalnega demografskega sklada vsem sedanjim članom nadzornega sveta SDH preneha funkcija, ne glede na to, koliko mandata jim je še ostalo. 

Nacionalni demografski sklad bo imel devetčlanski nadzorni svet:

-       pet jih bo imenovala vlada in to na predlog ministrstva za finance,

-        štiri člane imenuje državni zbor, enega od teh na predlog zveze društev upokojencev (ZDUS). 

Njihov mandat bo trajal pet let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Mandati organov ZZZS in ZPIZ ostajajo nespremenjeni.

Preberite še:
Podpredsednik NSi postal direktor državnega podjetja

Za šefa se omenja dolgoletni vplivni član SDS

Vlada bo v 15 dneh po uveljavitvi zakona imenovala začasno upravo demografskega sklada, nato bo upravo s polnim mandatom imenoval nadzorni svet, v katerem bodo – kot je razvidno iz predloga - kar osem od devetih članov izbrala vladna koalicija.

V zadnjih tednih se sicer kot najresnejši kandidat za ta položaj predsednika uprave demografskega sklada omenja Branko Bračko, dolgoletni vplivni član SDS, ki je bil vrsto let član uprave zreškega Uniorja. 

To funkcijo je prevzel leta 2012, torej v času druge Janševe vlade, v začetku leta 2025 pa je odstopil s položaja - in to po tem, ko je Unior zašel v resne finančne težave. Leta 2024 je namreč ustvaril skoraj 30 milijonov evrov izgube iz tekočega poslovanja (EBIT), zaradi česar so v družbi začeli s postopki finančne sanacije.

Preberite še:
To so ljudje, ki so Uniorjeve milijone dali za dvorce, cerkve, smučišča ...

Janševi poskušali že leta 2021

Demografski sklad je poskušala leta 2021 uvesti že prejšnja vlada, ki jo je vodil Janša. Predlog zakona je bil eden ključnih projektov takratne koalicije SDS, NSi in SMC, vendar je že med obravnavo naletel na ostro nasprotovanje opozicije, sindikatov in strokovne javnosti.

Med razlogi proti so sindikati navajali, da daje zakon vse vzvode za upravljanje in nadzor v roke političnim strankam in vladi ter ne zagotavlja vključenosti predstavnikov aktivne populacije. Poleg tega bi zakon vse premoženje države koncentriral na enem mestu, kar da je problematično tako z vidika upravljanja kot tudi z vidika ustreznosti prenašanja določenih kapitalskih naložb v sklad, katerega namen naj bi bil zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema.

Zakon tudi ni ustanavljal rezervnega pokojninskega sklada, ki bi temeljil na medgeneracijskem sporazumu in bi ga nadzorovali tisti, ki so premoženje ustvarjali - zaposleni v zasebnem in javnem sektorju.

Preberite še:
Pri Logarju že teden dni molčijo o sumu korupcije pisca njihovega programa

Izgubili bi nadzor nad upravljanjem pokojninskih skladov

Predlagana ureditev tudi ne bi dosegala cilja zagotavljanja stabilnosti pokojninskega sistema, ki se bo pred največjimi preizkušnjami znašel čez dve desetletji, saj  je zakon predvideval uporabo sredstev sklada tudi za tekočo porabo. Svarili so, da bodo izgubili nadzor nad upravljanjem sredstev za dodatno pokojninsko zavarovanje v skladih, ki so dogovorjeni v kolektivni pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence.

Proti zakonu so bili tudi, ker ni predvidenih novih virov sredstev za sklad, ki bi poleg kapitalskih naložb povečevali sredstva sklada in zagotavljali zadostne vire za sofinanciranje izdatkov za pokojnine.

Poleg tega so sindikati zakonu nasprotovali, ker je ta predvideval izdatke za namene, ki niso naloga demografskega sklada, in so tudi nedefinirani. Tako so opozarjali, da bi moral izdatke za ukrepe družinske politike zagotavljati proračun. Enako velja za izdatke za dolgotrajno oskrbo. Kot je znano, je Golobova vlada njeno financiranje uredila s  posebnim zakonom in uvedla prispevek kot zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Zakon o nacionalnem demografskem skladu je leta 2021 prišel v državni zbor, vendr ni bil sprejet. Prišel je do tretje obravnave, vendar zanj Janševa koalicija ni uspela zagotoviti dovolj glasov. Podporo so umaknili poslanci DeSUS.

Preberite še:
Kdo je kupoval delnice Petrola pred dvigom marže? Šef uprave in kralj banan