In se je zgodilo. Donald Trump je nazaj. Največji vojaški aparat na svetu z več kot pet tisoč jedrskimi konicami bo od januarja spet upravljal 78-letni obsojenec za kaznivo dejanje ponarejanja listin, ki je med kampanjo javno pozival k streljanju ljudi in pregonu političnih nasprotnikov. Ankete so večinoma spet zgrešile: njegova zmaga na koncu ni bila niti malo tesna. Tokrat bo lahko skozi Kapitol vkorakal skozi sprednja vrata.
Prav mogoče je, da bo šel 5. november 2024 v zgodovino kot datum, ko je bilo sveta, kot smo ga poznali, nepovratno konec. Trump 2.0 je drugačen kot 1.0. Tokrat v Belo hišo ne prihaja kot srečni izžrebanec na loteriji, ampak kot vnaprej pripravljen projekt, z ekipo skrajnežev in fanatikov, med katerimi ni več nikogar, ki bi se spraševal, ali je to, kar počne, prav.
V Trumpovem novem "izsuševanju močvirja" je mogoče, celo zelo verjetno vse: zbirna taborišča za deportacijo zakonitih priseljencev in ločevanje družin, množične čistke med generali, aretacije političnih nasprotnikov, nadaljnja legalizacija rasizma in krčenje pravice do splava. Zdi se, kot da pravkar gledamo zadnji stadij ameriške demokracije, ki je s tarifami donacij za senatne in kongresne stolčke že nekaj časa nazaj postala sistem legalizirane korupcije.
Preberite še:
Trumpovi psi na žaru in hrčki na buzari. Politika laži iz ZDA nam je bliže, kot mislimo.
Netanjahu in Orban odpirata šampanjce
Njen konec je v resnici simboličen: Demokrati so doživeli najbolj prepričljiv poraz v zgodovini, četudi so imeli za sabo aparat z milijardo dolarjev denarja, praktično vse največje medije in celoten Hollywood. Premagal jih je bogataš, ki se je hkrati razglasil za diktatorja in zaščitnika šibkih, četudi ga v resnici zanima le znižanje davkov za premožne, uničenje socialnih programov in odprava obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Pri tem so mu do zmage pomembno pomagali tehnološki oligarhi. To je tista skupina zasebnikov, ki že ima v rokah največjo količino osebnih podatkov v zgodovini človeštva, zdaj pa bo prišla še do politične moči. Kaj torej sledi? Danes šampanjce odpirajo Benjamin Netanjahu, Viktor Orban in njegovi vazali, Vladimir Putin, Marine Le Pen, Robert Fico in voditelji vseh balkanskih držav, kjer z nepremičninskimi projekti posluje Trumpov zet Jared Kushner.
Prihaja nov val nestabilnosti. Prav Trump je s selitvijo ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem in "mirovnim" načrtom, ki praktično ni vključeval Palestincev, pomagal sprožiti verigo dogodkov, ki so pripeljali do etničnega čiščenja v Gazi. Prav Trumpovi svetovalci, eden od njih je bil na Orbanovi plačilni listi, so takrat želeli znova odpreti pandorino skrinjico spreminjanja meja v nekdanji Jugoslaviji.
Preberite še:
Svoboda govora je zanje svetinja. Dokler jim ni več všeč, kar slišijo.
Kaj Trumpova zmaga uči slovensko politiko
To je isti Trump, ki je evropsko industrijo v prvem mandatu želel zadušiti s carinami. Ki je Bruselj označil za "smrdljivo luknjo". Ki je februarja dejal, da bo "spodbudil Rusijo, naj z vsako evropsko državo naredi, kar hoče, če ne bo prispevala dovolj za Nato". To je isti Trump, čigar svetovalci so v drugi polovici minulega desetletja odkrito pomagali skrajno desnim in populističnim gibanjem v Evropi, ki so jih financirali iz Kremlja. Ki je Dansko javno spraševal, zakaj Ameriki ne želi prodati Grenlandije.
Toda za slovensko politiko je v tem trenutku pomembno vprašanje, kaj se lahko nauči iz Trumpove zmage. Na desni bodo lekcijo vzeli kot potrditev, da so podiranje vseh meja spodobnega, nadaljnja radikalizacija in širjenje sovraštva prava pot. Janez Janša že slavi. Ne le zato, ker tokrat ni zgrešil s čestitko, ampak ker je dobil praktičen dokaz za svojo tezo, da zmerna desnica ni rešitev, ampak zgolj ovira. Tudi edino zagato, kako svojo politiko do Ukrajine "uskladiti" s Trump/Orbanovo, bo verjetno že kmalu rešil.
Kaj pa leva sredina? Ta bi morala iz ameriških volitev potegniti nauk, da se je tehtnica na Trumpovo stran tako prepričljivo verjetno prevesila zaradi občutka ljudi o tem, kako živijo. In Američani so – če ste poslušali izjave po odhodu z volišč in pozorno spremljali nekatere ankete – očitno imeli občutek, da danes živijo slabše. Na lestvici pomembnosti tem za volivke in volivce je ekonomija na prvem mestu premagala demokracijo.
Ljudi bolj kot neonacisti zanimajo bojlerji
Prevedeno v slovenske razmere: večina volivk in volivcev leta 2026 ne bo "kupila" izjav 24-letnega poslanca Gibanja Svobode, ki se mu zdi komemoracija pri domobranski mučilnici odlična priložnost za govorjenje o (neo)nacistih v slovenskem parlamentu. Ne le, da je to teren, v katerem se SDS počuti kot doma, saj se lahko postavi v vlogo žrtve. Gre za to, da se je tudi Slovenija od 90. let naprej spremenila.
Da, večina ljudi še vedno meni, da so bili partizani na pravi strani zgodovine. Toda prav tako večina meni, da si vse vojne in povojne žrtve zaslužijo dostojen pokop. In to je to. Logično je, da ljudi leta 2024 precej bolj zanima, ali bodo lahko po 1. januarju še kupovali boljerje, kaj bo z njihovo omrežnino, zakaj pridejo do zdravnika, zaposlenega v javni bolnišnici, najhitreje tako, če ga plačajo v zasebni ambulanti. Zanima jih, do katerega leta bodo delali, kam bodo lahko namestili sorodnika z demenco, kako bodo lahko z delom prišli do stanovanja, zakaj vlaki non-stop zamujajo ...
To je ta politična sredina, ki se je v ZDA – če to v svojih mnenjskih balončkih želimo slišati ali ne – včeraj nagnila na stran Trumpa in premagala množično mobilizacijo Demokratov v posameznih skupinah prebivalstva. To je ta množica ljudi, ki kljub lepim ekonomskim statistikam živi slabše kot pet ali deset let nazaj, zato si je zaželela spremembo, četudi ve, kaj vse ta s seboj prinaša.
Trumpu je zmago prinesla "tiha sredina"
Da, seveda je v Trumpovi masi podpornikov ogromna množica rasistov, šovinistov, sovražnikov žensk, istospolnih in drugačnih, nostalgikov za "belo Ameriko" in vseh tistih, ki svobodo govora vidijo le v tem, da lahko serijsko zmerjajo cele skupine ljudi, od Afroameričanov do "feministk". Da, republikansko stranko je dejansko prevzelo gibanje norih radikalcev, za katerimi je najbolj mračna kampanja v zgodovini svetovnih demokracij.
Toda razlagati, da so zgolj ti Trumpu prinesli zmago, je premalo. Navsezadnje so bile tribune na njegovih zborovanjih pogosto na pol prazne. Večino volitev odloča prav ta "tiha sredina", ki je v zgodovini na oblast pogosto pomagala postaviti največje avtoritarce. Morda je pred volitvami ne boste slišali. Morda je ankete ne bodo zaznale, ampak tu je.
Če smo na Poljskem videli, da lahko demokracija preživi dolgoletno vladavino teokratskega populizma, smo zdaj v ZDA priča prvemu dokazu, da se lahko desni populisti z avtoritarnimi težnjami na oblast tudi vrnejo. In to je glavni nauk te zgodbe za Slovenijo.
