Lastnik T-2 želi priti med "prvoligaše" na železnicah. Kdo mu kvari načrte?

Pred dnevi so z državne direkcije za infrastrukturo, ki sodi pod okrilje istoimenskega ministrstva (vodi ga Alenka Bratušek), sporočili, da so začasno zaustavili enega od večjih projektov na železnicah. 

Gre za nadgradnjo dobrih 12 kilometrov železniške proge v Bohinju, med katero bi zamenjali spodnji in zgornji ustroj proge, sanirali štiri predore, obnovili mostove in zgradili nove oporne zidove. Začetek del je bil načrtovan za lanski oktober, tri mesece pozneje pa so se na direkciji odločili, da razpis za oddajo del prekličejo. Uradni razlog: zamudili so rok za črpanje dobrih 48 milijonov evrov evropskega denarja, ki bi ga morali porabiti do letošnjega avgusta. 

Toda v zakulisju se je več mesecev odvijala silovita bitka za posel, vreden okrog 80 milijonov evrov. V njej sta imela glavno vlogo Jurij Krč, dolgoletni lastnik telekomunikacijskega operaterja T-2, in celjsko gradbeno podjetje VOC, ki ga obvladujeta Roman Moškotevc in Janez Škoberne. To je na razpisu oddalo najugodnejšo ponudbo, a ostalo praznih rok. 

Kaj vse naj bi se dogajalo v ozadju bitke za bohinjsko progo? Kako naj bi bila ta povezana s 146 milijonov evrov (z DDV) vrednim projektom prenove železniške postaje na Jesenicah? In zakaj njen razplet močno odmeva v gradbenih krogih?

Preberite še:
Se posli na železnicah delijo vnaprej? 138-milijonski razpis in samo ena ponudba.

Je bil Krč favorit, ker je Škrabec zmagal na Jesenicah?

Na direkciji za infrastrukturo, ki jo vodi Karmen Praprotnik, so razpis za nadgradnjo bohinjske proge objavili maja lani. Že takrat je bilo v gradbenih krogih mogoče slišati, da so favorit na razpisu gradbena podjetja v lasti Jurija Krča, sicer prokurista T-2. Takšen status naj bi Krču, tako naši viri, dalo zakulisno dogajanje okrog enega prejšnjih gradbenih projektov, ki je močno odmevalo v javnosti. 

Šlo je za nadgradnjo in prenovo železniške postaje na Jesenicah, ki jo je državna direkcija na ponovljenem razpisu oddala Riku Janeza Škrabca. To podjetje je sprva oddalo ponudbo, vredno 170 milijonov evrov (z DDV), kar je bilo 44 milijonov evrov več od nove, že krepko višje uradne vrednosti projekta. 

Na direkciji so prvotni razpis marca lani razveljavili in naročili ponovno oceno vrednosti del. Nato so čez tri mesece ponovili razpis in projekt - brez dveh prvotno predvidenih dodatnih postajališč - oddali Riku kot edinemu ponudniku. Cena: 146 milijonov evrov (z DDV). 

Preberite še:
Kam gre naš denar za obnovljive vire? Tudi za posojila gradbenemu lobistu.

Kdo vse je želel posel v Bohinju

Več virov iz gradbenih krogov nam je že takrat zatrjevalo, da si je posla na Jesenicah močno želel Krč. S tem projektom naj bi se namreč želel zavihteti med gradbene "prvoligaše" na področju železnic, ki največje državne posle dobivajo v konzorcijih. Pri tem pa so nas viri opozorili tudi na domnevno pomembno vlogo Jerneja Pavliča, državnega sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo. 

Šlo je sicer za enega od redkih poslov na železnicah, kjer so se domači gradbinci spopadli med seboj – in to daleč od oči širše javnosti. Toda Krč na koncu ponudbe na prvem razpisu za Jesenice ni oddal. Na njem sta tako Škrabčevemu Riku konkurirala le VOC in hrvaška Kufner Grupa. 

V istem času se je v gradbenih krogih kot favorit za nadgradnjo bohinjske proge, za katerp je direkcija razpis objavila dva meseca pozneje, že začel omenjati Jurij Krč. Sploh zato, ker se je za posel potegoval skupaj z nekaterimi od prej omenjenih "prvoligašev". To so:  

-       Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP) v lasti Slovenskih železnic, ki je zadnje desetletje vključen v praktično vsak domači konzorcij na največjih projektih, 

-       Gorenjska gradbena družba (GGD) in 

-       podjetje Rafael, ki s Slovenskimi železnicami vrsto let sodeluje kot partner pri projektih ali izvajalec del.

Preberite še:
Turki na drugem tiru prelisičili slovenske podizvajalce, ki so ostali brez plačila

Pirova zmaga Celjanov in bivšega šefa HSE

Toda na razpisu se ni izšlo po njihovih načrtih. Najcenejšo ponudbo, slabih 80 milijonov evrov, je namreč oddal VOC, ki se je za posel potegoval skupaj z družbo IMP (lastniško jo obvladuje nekdanji generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan Nikolić).

Za nameček so na direkciji ocenili, da je ponudba Krča, SŽ-ŽGP, Rafaela in GGD nedopustna. Zakaj? V sklepu o oddaji del so septembra lani našli dve nepravilnosti: spremenjen obrazec pri dodatku k ponudbi in ugotovitev, da Krčevo podjetje Garnol ni sprejelo zadostnih ukrepov, s katerimi bi lahko dokazalo svojo zanesljivost, je razvidno iz sklepa. 

Garnol se je na odločitev pritožil na državno revizijsko komisijo, ki je tik pred iztekom minulega leta dala prav direkciji. "Glede na predstavljeno državna revizijska komisija ugotavlja, da naročniku ni mogoče očitati, da ni ravnal pravilno," so v odločitvi zapisali v komisiji, ki jo vodi Samo Červek. 

Toda zmaga VOC je trajala le nekaj dni. Sredi tega tedna so namreč z direkcije sporočili, da projekta za zdaj ne bo. Kljub zmagi na državni revizijski komisiji so razpis razveljavili.

Preberite še:
Kriminalisti na Slovenskih železnicah: pod lupo sumi črpanja milijonov s fiktivnimi posli

Bo ponovljeni projekt dražji? 

Ključni vprašanji sta naslednji: zakaj direkcija razpisa ni razveljavila že nekaj mesecev prej, saj je očitno že takrat vedela, da bo težko ujela rok za črpanje evropskega denarja? In ali vse to pomeni, da bo projekt v prihodnjih letih zaradi tega dražji? 

Kot so pojasnili na direkciji, je rok za izvedbo pogodbenih obveznosti določen pri devetih mesecih od uvedbe izvajalca v delo. "Zaradi dolgotrajnega postopka oddaje javnega naročila pa ta rok presega skrajne roke, ki so določeni v okviru načrta za okrevanje in odpornost," so sporočili.

"Posledično projekt ne izpolnjuje več pogojev za črpanje predvidenih evropskih sredstev, kar pomeni tudi znaten izpad potrebnega financiranja. (...) Projekt nadgradnje bohinjske proge ostaja razvojna prioriteta, nadaljnji koraki pa bodo opredeljeni po zagotovitvi ustreznih finančnih virov in prilagoditvi časovnice," so dodali na direkciji.