Kriza vodenja v Luki Koper se vleče že več kot mesec dni. Po tem, ko je konec oktobra pod pritiskom predsednika nadzornega sveta Francija Matoza odstopila uprava pod vodstvom Dimitrija Zadela, še vedno ni jasno, kdo bo največje slovensko pristanišče v prihodnje vodil s polnimi pooblastili. Do zdaj je veljalo, da je prvi kandidat za predsednika uprave Boštjan Napast, ki velja za izbiro generalnega sekretarja NSi Robert Ilca. Toda na dan prihajajo nove informacije iz njegove poslovne preteklosti.
Napast je vrsto let vodil družbo Geoplin, največjega domačega trgovca z zemeljskim plinom. Avgusta letos je odstopil – uradno zato, ker ni pristal, da največji lastnik Petrol v upravo imenuje prokurista. A Napast je očitno že pred tem prišel v spor z Geoplinovimi nadzorniki. Tem je namreč lani zamolčal skoraj 60 milijonov evrov vreden zakup zemeljskega plina v Ukrajini. O njem se je Napast dogovoril s hrvaškim Prvim plinarskim društvom (PPD), tamkajšnjim partnerjem ruskega Gazproma. Lastnik in direktor PPD je Pavao Vujnovac, Napastov prijatelj iz poslovnih krogov, ki je v hrvaških medijih znan kot tamkajšnji "plinski kralj". Velja za osebo z odličnimi zvezami na Hrvaškem in v Rusiji.
Danes razkrivamo podrobnosti posla, s katerim mu je bodoči prvi mož Luke Koper pomagal prijatelju do terminala v Luki Rijeka, enemu od tekmecev največjega slovenskega pristanišča v severnem Jadranu.
Preberite še:
Franci Matoz izbral novega prvega moža Luke Koper
Plin iz Ukrajine, ki ga Geoplin ni potreboval
Geoplin največji del plina, ki ga prodaja končnim odjemalcem, še vedno kupuje v Rusiji. Z Gazpromom je leta 2018 podpisal petletno pogodbo, ki mu letno zagotavlja približno 6,3 teravatne ure plina. Preostale količine kupuje ali na borzi ali neposredno od drugih tujih trgovcev.
Toda lani se je Napast odločil, da bo z enim poslom zakupil še dodatnih 3,4 teravatne ure plina. Gre za količino, enako polovici tiste iz letne pogodbe z Gazpromom. Pogodbe o zakupu Geoplin ni podpisal z ruskim energetskim velikanom, ampak z njegovim hrvaškim partnerjem – družbo PPD, ki ima z Gazpromom od leta 2017 sklenjeno desetletno pogodbo za dobavo plina. Po naših informacijah je bil posel vreden 57,8 milijona evrov. Geoplin je tako za kilovatno uro zemeljskega plina plačal 17 evrov, kar je nekoliko manj kot plačuje Gazpromu.
Kaj je bilo narobe s tem poslom? Najprej, Napast ga je sklenil mimo vednosti nadzornega sveta. "Nadzorni svet družbe Geoplin ni obravnaval sklenitve pogodbe za zakup plina s hrvaško družbo PPD in v zvezi s tem tudi ni sprejel nobenega sklepa," nam je na več vprašanj včeraj odgovorila prva nadzornica Geoplina Nada Drobne Popovič, sicer predsednica uprave Petrola. Pri tem je šlo za plin, ki se skladišči v Ukrajini. To bi ob izbruhu "plinske vojne" za Geoplin pomenilo veliko tveganje. Če bi Rusija ustavila dobave Ukrajini, bi lahko ta država zaradi pomanjkanja plina zaprla meje za izvoz.
Preberite še:
Država rešila Matoza in mu prihranila milijon evrov #dokumenti
Je Napast plin zakupil le zaradi Hrvatov?
A še bolj je pomembno, da Geoplin teh dodatnih količin plina sploh ni potreboval. Takoj po tem, ko jih je zakupil, jih je namreč preprodal nazaj – in to istemu PPD, pri kateremu jih je kupil. Cena: 18 evrov za kilovatno uro. Čeprav je Geoplin ob preprodaji ustvaril en evro dobička na kilovatno uro, je moral s tem denarjem pokriti vse stroške skladiščenja, zavarovanja in financiranja.
Geoplin tako od tega posla v resnici ni imel veliko. Plin je naprej prodal po ceni, ki bi ga lahko ob sedanjem pregrevanju cen plina na evropskih trgih na prostem trgu prodal tudi do petkrat dražje. Zakaj je torej Napast sploh izpeljal posel? Ker je z njim pomagal Vujnovcu in družbi PPD.
Tej je namreč Napast preprodal plin s terminsko pogodbo, razkriva dokumentacija. To je pomenilo, da se je spremenil tudi način posla. Če se je Geoplin pri nakupu dogovoril za fizično dobavo količin, je isti plin prodal z dogovorom o prodaji po določeni ceni v prihodnosti. Zakaj je to pomembno? Ker so lahko Hrvati posel na ta način knjižili v bilance za tekoče leto, česar v nasprotnem primeru ne bi mogli. S tem so si jih po vsej verjetnosti močno olepšali, saj so lahko prikazali višji dobiček.
Družba PPD je tako v letu 2020 ob rekordnih 1,3 milijarde evrov prihodkov ustvarila dobrih 30 milijonov evrov čistega dobička, kar je 14 odstotkov več kot v predhodnem letu. Po kriteriju prihodkov je PPD lani postal celo tretje največje hrvaško podjetje, takoj za naftno družbo Ina in Hrvatsko elektroprivredo (HEP).
Tam, kjer so Rusi, je tudi hrvaški kralj plina
V letu rekordnih rezultatov je družba PPD vstopila tudi v druge naložbe. Postala je pomembni solastnik koncerna Fortenova, ustanovljenega na pogorišču nekdanjega Agrokorja, v katerem imata največji delež ruski banki Sberbank in VTB. Po oceni številnih hrvaških analitikov je družba PPD v Fortenovi "ruski igralec".
Pred dnevi pa je eno od podjetij iz skupine, ki jo vodi Vujnovac, skupaj z danskim logističnim velikanom Maersk dobilo koncesijo za kontejnerski terminal v Luki Rijeka za obdobje 50 let. Na razpis, objavljen marca, se je skupina prijavila z bilancami za leto 2020. "S to pogodbo so izpolnjeni pogoji, da reško pristanišče prevzame vodilno vlogo pri pretovoru na severnem Jadranu in tako postane najpomembnejši izhod na morje za srednjo in jugovzhodno Evropo," je podpis pogodbe komentiral hrvaški predsednik vlade Andrej Plenković.
Bo torej na čelo Luke Koper prišla oseba, ki ima tesne stike z upravitelji terminala v konkurenčni Luki Rijeka? Septembra letos so v PPD zanikali informacije, da bi se z Napastom dogovarjali o njegovi zaposlitvi v tej družbi. Sam Napast pa je enemu od portalov že pred časom zatrdil, da v poslu z zakupom plina v Ukrajini ni ničesar spornega. "Gre za pogodbeno razmerje, sklenjeno na podlagi splošno uporabljivih (tipskih) pogodbenih dokumentov," je pojasnil Napast.
Dodal je, da bi bil posel dobičkonosen, četudi bi moral Geoplin količine plina, ki jih PPD ne bi prevzel, prodati na trgovalnih vozliščih ali v Ukrajini. Zaradi geopolitičnih tveganj v tej državi pa ga je Geoplin zavaroval pri SID banki.
Zakaj Napast o poslu ni obvestil nadzornikov?
Bi moral Boštjan Napast kot predsednik uprave Geoplina o tem obvestiti nadzornike? Jasnega odgovora na to vprašanje ni. Po naših informacijah ima uprava Geoplina načeloma proste roke pri odločitvah o nakupih in prodajah plina. V njenem statutu piše le, da ga mora pridobiti za najemanje posojil, višjih od milijona evrov, za dajanje poroštev, garancij ali drugih jamstev. Ključno vprašanje je, ali je Geoplin plin preprodal tako, da je zanj takoj dobil denar, saj bi v nasprotnem primeru dejansko kreditiral družbo PPD, o čemer bi verjetno moral obvestiti nadzornike.
"Celotna odločitev posla z družbo PPD je bila sklenjena po ustaljeni proceduri v družbi Geoplin, kjer je bila končna poslovna odločitev o sklenitvi posla sprejeta po potrditvi pristojnih internih strokovnih služb (nabava, trgovanje, logistika, pravna podpora) in po obravnavi in potrditvi posla na odboru za upravljanje s tveganji," je pred časom sporočil Napast.
