Znanemu odvetniku Franciju Matozu je pri njegovih zasebnih poslih, ki smo jih razkrivali v zadnjih dneh, na veliko pomagala tudi država.
Gre za preprodajo največje slovenske bioplinarne v Vučji vasi v Pomurju, s katero je Matoz v nekaj mesecih ustvaril več kot dva milijona evrov dobička. Ta bi bil precej nižji brez pomoči ministrstva za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak. Pred dobrim mesecem dni je namreč izdalo ključno dovoljenje za delovanje bioplinarne, ki ga je od Matoza ob prodaji zahteval madžarski kupec. Če ga ne bi uredil, bi mu moral Matoz plačati milijon evrov odškodnine.
Toda nova dejstva v zgodbi odpirajo vprašanje, ali in kako so ti dogovori z ministrstvom za okolje in prostor povezani s kadrovanjem v Luki Koper, enemu od najpomembnejših državnih podjetij. Nadzorni svet Luke Koper vodi Matoz, ki si že nekaj časa želi na čelu Luke Koper videti Roberta Rožca, državnega sekretarja z istega ministrstva. Gre za zahvalo, ker mu je to šlo na roko pri bioplinarni in mu pomagalo prihraniti milijon evrov?
Preberite še:
Madžarski posli Janševega odvetnika #dokumenti
Tri leta Matozovih sporov
Kot smo že poročali, je bila bioplinarna v Vučji vasi vrsto let v lasti propadle bioplinske skupine Keter. Septembra lani jo je iz stečaja za 1,85 milijona evrov uradno kupil Igor Hrvatin, Matozov prijatelj in poslovni partner. Denar za nakup je zagotovil Matoz, ki je takoj zatem za bioplinarno že našel kupca. To je madžarska skupina Pannonia Bio, ki je zanjo februarja letos plačala 4,23 milijona evrov.
Dolgoletni odvetnik Janeza Janše je tako le v petih mesecih s preprodajo bioplinarne ustvaril skoraj 2,4 milijona evrov dobička. A na isti dan, ko je bila sklenjena pogodba z Madžari, je odvetniška družba Matoz z njimi podpisala še posebno izjavo. Z njo se je zavezala, da bo uredila dovoljenje za posebno rabo vode, ki jo bioplinarna nujno potrebuje za delo. Če ji ne bi uspelo, bi morala Madžarom plačati milijon evrov odškodnine.
Okrog tega dovoljenja že tri leta traja spor. Leta 2018 je namreč bioplinarno, s katero sta takrat že upravljala Matoz in Hrvatin, obiskala inšpekcija. Zaznala je prekomerno rabo vode iz javnega sistema, ki je bila nekaj tisočkrat večja od običajne. Inšpektorji so ob pregledu ugotovili, da v bioplinarni "brez dovoljenja v znatnih količinah rabijo vodo za čiščenje manipulativnih površin", s čimer kršijo zakon o vodah. Rabo vode jim je zato do nadaljnjega prepovedala. To je bilo še v času vlade Mira Cerarja, ko je ministrstvo za okolje vodila Irena Majcen.
Preberite še:
Matozovi posli z Madžari tresejo vrh slabe banke
Ko ne gre na sodišču, gre na ministrstvu
Toda dvojec Matoz-Hrvatin se je na odločbo pritožil in vztrajal, da vodnega dovoljenja ne potrebuje. V tožbi, ki sta jo vložila na upravno sodišče, sta pojasnjevala, da v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za bioplinarno ni bilo nikoli predpisano, da bi objekt za svoje delovanje potreboval vodno dovoljenje. Po njunem bi za to zadostoval že ustrezen vodovodni priključek. A upravno sodišče se ni strinjalo. Tožbo je zavrnilo kot neutemeljeno, zato sta Matoz in Hrvatin zahtevala še revizijo sodbe na vrhovnem sodišču. Tam so nam pojasnili, da o zahtevi za revizijo še ni odločeno.
To težavo je Matozu zdaj rešilo ministrstvo za okolje. Tam so nam potrdili, da so 15. septembra letos družbi Teratron Organica, prek katere Madžari upravljajo bioplinarno v Vučji vasi, izdali "vodno dovoljenje za neposredno rabo vode iz objektov in naprav za oskrbo s pitno vodo za tehnološke namene". S tem so prižgali zeleno luč za delovanje bioplinarne v polnem obsegu. To je je pomenilo, da je Matoz izpolnil še zadnjo zahtevo iz pogodbe z Madžari. Znani odvetnik se je tudi dokončno izognil plačilu milijonske odškodnine.
Na ministrstvu so nam pojasnili, da se vodno dovoljenje po določilih zakona o vodah izda, če:
- je predvidena posebna raba vode skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice,
- je skladna z načrti upravljanja z vodami,
- če nameravana raba ne zmanjšuje, omejuje ali onemogoča izvajanja obstoječih vodnih pravic ali obstoječih upravičencev do evidentirane posebne rabe vode.
Odgovorov na dodatna vprašanja, kdaj je družba Teratron Organica zaprosila za dovoljenje, kaj to določa in kakšne so pravice in obveznosti imetnika, včeraj od ministrstva nismo dobili. Za zdaj je tako znano le, da vodno dovoljenje velja do leta 2050. Vlogo za njegovo pridobitev sta morala Matoz in Hrvatin poslati na direkcijo za vode, ki jo v mandatu ministra Andreja Vizjaka vodi Roman Kramer, nekdanji kandidat SLS za poslanca v Celju. Odločitev o izdaji dovoljenja sprejme ministrstvo. Matoz na naša vprašanja o bioplinskih poslih ne odgovarja.
Preberite še:
Menjave v Luki Koper, Madžari spet pred vrati
V upravi Luke so bolje plačani kot ministri
Ali in kakšno formalno ali neformalno vlogo je imel v postopku izdaje vodnega dovoljenja za bioplinarno v Vučji vasi državni sekretar Rožac, bomo preverili danes. Toda kmalu po izdaji vodnega dovoljenja za bioplinarno se je začel omenjati med najresnejšimi kandidati za položaj v vrhu Luke Koper.
Konec prejšnjega meseca je tako po več tednih pritiskov nadzornikov odstopila dosedanja uprava, ki jo je od leta 2017 vodil Dimitrij Zadel. "Vsi kandidati, tudi morebitni notranji kandidati, ki do zdaj še niso krožili v medijih, ali drugi, imajo možnost, da preko agencije oddajo svojo prijavo. Nihče ni vnaprej izbran, o tem se tudi z nikomer nismo dogovarjali," je Matoz takrat komentiral informacije, da je najresnejši kandidat za novega predsednika uprave prav Rožac, sicer nekdanji vodja investicij v Luki Koper.
Zagotovo je položaj člana uprave v Luki Koper privlačnejši od funkcije na ministrstvu. Medtem ko je mandat državnega sekretarja vezan na mandat ministra, parlamentarne volitve pa bodo najpozneje čez pol leta, traja mandat člana uprave Luke Koper pet let. Četudi ga predčasno odslovijo s položaja, si lahko obeta visoko odpravnino.
Tudi plača je precej boljša. Prejemki predsednika uprave Luke Koper so v lanskem letu znašali 229.200 evrov bruto (98.000 evrov neto) ali 19.100 evrov bruto (8.166 evrov neto) na mesec, člana uprave pa okoli 210.000 evrov bruto (83.000 evrov neto) ali 17.500 evrov bruto (6.900 evrov neto) na mesec. Za primerjavo: mesečna plača državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor po zadnjih podatkih znaša okoli 5.500 evrov bruto.
Znano je, da je Matoz po lanski zamenjavi oblasti postal eden najvplivnejših ljudi v državi. Poleg tega, da je prvi nadzornik Luke Koper, sedi v nadzornem svetu Slovenskih železnic, vodi pa tudi upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke. Ta je le nekaj mesecev po tem, ko je to storil Matoz, istim Madžarom prodala bioplinarno v Dobrovniku, a precej manj uspešno kot znani odvetnik. Zanjo so namreč Madžari plačali vsega dva milijona evrov. To je trikrat manj od cene, ki jo je DUTB le dve leti pred tem plačala za odkup te bioplinarne iz stečaja prejšnjega lastnika.
Pogodba je bila podpisana avgusta letos. Takrat je upravni odbor DUTB že vodil Matoz, ki po naših informacijah nobene od služb DUTB ni obvestil o tem, da je istemu kupcu pred meseci sam prodal bioplinarno. Na DUTB so nam medtem zatrdili, da se Matoz nikoli ni vpletal v posel, saj da je bila odločitev o prodaji sprejeta še pred njegovim prihodom na DUTB.
