Srbski tajkun Miodrag Kostić ima že več let velike načrte v Sloveniji. Je lastnik portoroškega hotela Kempinski in tamkajšnjega letališča. V prihodnjih mesecih bo končal nakup družbe Heta Asset Resolution, slabe banke nekdanjega Hypa, ki ima v lasti za več kot sto milijonov evrov nepremičnin. Neuspešno se je potegoval za nakup Abanke in Savinih hotelov na slovenski obali.
Kronski dragulj slovenske veje njegovega imperija je Gorenjska banka, osma največja slovenska banka. Njen prevzem je Kostiću novembra lani dovolila Evropska centralna banka (ECB), ki so ji gradivo za to odločitev pripravili v Banki Slovenije. Kostić ga je dobil kljub pomislekom o dejanskem izvoru denarja in nepreglednosti njegove lastniške mreže, v kateri imajo ključno vlogo off-shore podjetja s Cipra, iz Nizozemske, z Britanskih Deviških otokov in iz Švice. Na nepregleden izvor denarja Kostićeve hobotnice je že takrat večkrat opozarjal tudi ekonomist Rado Pezdir.
Toda pri tem ostaja nejasno, ali so na Banki Slovenije pred odločanjem o dovoljenju res preverili vse potencialne nevarnosti, povezane s Kostićem. Po naših informacijah so namreč že takrat prejeli obsežnejše gradivo o njegovih poslih v Rusiji. To pa nakazuje, da bančne prakse iz Kostićeve poslovne preteklosti predstavljajo tveganje za domači finančni sistem.
Posli, za katere Banka Slovenije ni vedela?
Informacije o Kostićevih ruskih poslih so v Slovenijo uradno prišle v začetku septembra. Takrat je parlamentarna komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb prejela poročilo, ki v delu obremenjuje tudi Kostića. Pripravili naj bi ga ruski preiskovalni novinarji. Toda za Kostićeve posle s propadlo rusko banko že dlje časa vedo tudi na Banki Slovenije.
Zakaj je torej Kostić kljub temu dobil dovoljenje za prevzem Gorenjske banke? "V primeru, ki ga navajate (banka Euroaxis, op. a.), smo kontaktirali vse pristojne nadzornike, vključno s Centralno banko Ruske federacije. Od vseh nadzornikov smo prejeli zagotovila, da nimajo informacij o tem, da bi bodoči kvalificirani imetniki kršili zakonodajo ali bili povezani z dejanji, ki bi škodovala njihovemu ugledu," odgovarjajo na Banki Slovenije.
Na čelu Banke Slovenije je od januarja guverner Boštjan Vasle. Lani jeseni, ko je Kostić dobil ključno soglasje za pridobitev večinskega deleža Gorenjske banke, jo je začasno vodil viceguverner Primož Dolenc. Ali bodo na Banki Sloveniji ponovno preverjali Kostićeve ruske posle, za zdaj ni znano.
Hišna banka Miloševićevega režima
Zakaj je Kostićeva vloga v moskovski banki vredna posebne pozornosti Banke Slovenije?
Banka Euroaxis ni bila običajna komercialna banka. Ustanovljena je bila leta 1994, ko je bila Srbija oziroma takratna Zvezna republika Jugoslavija pod sankcijami Organizacije združenih narodov (OZN). Euroaxis je bila eden od finančnih obvodov oblasti v Beogradu. Tedanja Narodna banka Jugoslavije je tja prenakazovala devizne rezerve.
Že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bila banka ključno vozlišče finančnih tokov srbskih tajkunov iz kroga Slobodana Miloševića v Rusiji, ki so sčasoma v njej prevzeli večinski lastniški delež. Pomagala jim je pri financiranju privatizacijskih poslov v Srbiji, Makedoniji in Črni gori. Tudi zato ni presenečenje, da se je zapletala v številne afere.
Kostić je v banko prišel po padcu Miloševićevega režima v začetku stoletja. Njegovo podjetje MK Commerce je bilo že leta 2007 eden od dveh največjih lastnikov banke, saj je imelo v lasti skoraj 17 odstotkov delnic banke Euroaxis. Pridobil jih je z vplačilom dodatnega kapitala. Ali je za njihov nakup res najel posojilo pri banki Euroaxis, kot po naših informacijah navaja del gradiva, ki ga ima Banka Slovenije, ni mogoče preveriti.
Bančništvo po domače
A zagotovo drži, da je imel Kostić pomembno vlogo tudi pri upravljanju banke. Vrsto let je bil član sedemčlanskega sveta direktorjev, ki ga je vodil srbski energetski tajkun Vojin Lazarević. Tu pridemo do točke, ki bi morala zanimati tudi Banko Slovenije. Kostić je bil namreč solastnik in član sveta direktorjev banke Euroaxis v času, ko je bilo njeno poslovanje – milo rečeno – pogosto v nasprotju z dobrimi bančnimi praksami.
To potrjuje tudi skrbni pregled, ki ga je leta 2007 v banki Euroaxis opravila Nova Ljubljanska banka (NLB). Največja slovenska banka je dobila ponudbo za nakup večjega lastniškega deleža, a jo je po opravljenem pregledu zavrnila. Že takrat je bila namreč ruska banka v slabem stanju.
Iz gradiva, s katerim razpolaga Banka Slovenije, je tako razvidno, da je banka Euroaxis posojila odobravala podjetjem, ki so bila na različne načine povezana z lastniki banke. Izpostavljenost banke do teh podjetij je bila neobičajno visoka, zgornje meje zadolževanja ni bilo. Kreditne mape so bile pomanjkljive, garancij za posojila pa večinoma ni bilo v knjigah. Z upravljanji tveganj se je v banki ukvarjala le ena oseba. Edine depozite je imela v švicarski Russian commercial bank, Novi Banjalućki banki in LHB Frankfurt, ki je bila v lasti NLB.
Kakšna so tveganja za Gorenjsko banko?
Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo banki zmanjkalo denarja. To se je zgodilo 27. maja 2016, le dan po obisku srbskega predsednika Aleksandra Vučića v Kremlju. Banka Euroaxis je z odločbo ruske centralne banke odšla v likvidacijo. Takrat Kostića po naših podatkih ni bilo več med lastniki banke. Delnice je po javno dostopnih podatkih že nekaj let pred tem prodal enemu od drugih večjih delničarjev.
Toda že julija smo poročali, da je sedma največja slovenska banka začela na veliko posojati denar podjetjem v Srbiji, ki so del Kostićevega poslovnega imperija. Nekatera od njih so bila še pred kratkim pred bankrotom. Prav tako je začela vstopati v upniška razmerja s podjetji, ki jih je pred tem financirala Kostićeva AIK Banka, lastnica Gorenjske banke, in odkupovati terjatve v njeni lasti.
Banka Slovenije: Pristojnosti jemljemo resno
Pri tem velja spomniti, da se je tudi AIK Banka pred dvema letoma znašla pod lupo srbske centralne banke. Preiskovala je njeno domnevno previsoko izpostavljenost do podjetij, ki so povezana s srbskim tajkunom Dobroslavom Bojovićem, in sporno financiranje prevzema Energoprojekta, enega od največjih srbskih podjetij, ki se je leta 2017 sprevrglo v veliko afero.
Že pred časom smo poročali, da so imeli na Banki Slovenije že v razpravi ob izdaji prvega dovoljenja - za povečanje lastniškega deleža na 20 odstotkov – številne pomisleke. Več članov sveta Banke Slovenije, ki ga je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec, naj bi zmotilo, da Kostić svoj imperij obvladuje prek velikega števila podjetij nabiralnikov iz davčnih oaz. To naj bi otežilo ugotavljanje izvora denarja, s katerim bi Kostić povečeval lastništvo v Gorenjski banki.
"Nadzor nad poslovanjem bank in hranilnic ter sodelovanje pri zagotavljanju finančne stabilnosti sta ključni nalogi Banke Slovenije. Zato tudi svoje pristojnosti na področju preverjanja ustreznosti bodočih kvalificiranih imetnikov jemljemo zelo resno," poudarjajo na Banki Slovenije.
Popravek: "Bil je v Miloševićevi banki. V Sloveniji nemoteno posluje."
V zvezi s člankom "Bil je v Miloševićevi banki. V Sloveniji nemoteno posluje.", ki je bil na Siol.net objavljen 2. decembra 2019, smo od odvetniške pisarne Toš in partnerji, d.o.o. prejeli popravek. Objavljamo ga v obliki, kot smo ga prejeli, brez uredniških in lektorskih posegov.
"V članku z naslovom " Bil je v Miloševićevi banki. V Sloveniji nemoteno posluje." objavljenim na Siol.net dne 2.12.2019 so bile podane nekatere napačne informacije in očitki o domnevno spornem poslovanju podjetij v skupini MK Group.
Ne obstoji nobena skrb in noben sum, da bi bila potrebna ponovna preverba lastnika Gorenjske banke d.d. Zoper družbe v skupini MK Group ne teče noben postopek kateregakoli državnega ali regulatornega organa v katerikoli državi, v kateri poslujejo družbe v skupini MK Group, ki bi se nanašali na vprašanje izvora denarja ali transparentnost lastniške mreže. Vse družbe v skupini MK Group poslujejo transparentno in popolnoma v skladu z veljavnimi predpisi v vseh jurisdikcijah, kjer so registrirane in izvajajo svojo dejavnost, vključno z družbami na območju Republike Slovenije. Glede na navedeno, poslovna zgodovina družb v skupini MK Group ne more predstavljati kakršnegakoli tveganja za slovenski finančni sistem.
Banka Slovenije je pred izdajo odločbe o dovolitvi prevzema Gorenjske banke d.d. Kranj skrbno preverila vsa dejstva in okoliščine, ki so potrebne za izdajo zakonite in pravilne odločbe. Prav tako ne obstojijo nobeni postopki preiskav ali kakršnikoli drugi zakoniti postopki zoper MK Group ali zoper gospoda Miodraga Kostića vezani na poslovanje EuroAxis Banke Moskva. MK Commerce kot družba v skupni MK Group, je na zakonit in transparenten način kupila delnice EuroAxis banke, katere je prav tako na zakonit in transparenten način prodala pred več kot desetimi leti.
Vsa podjetja, banke in druge institucije, v katerih je g. Miodrag Kostić bil ali je član organa upravljanja, poslujejo v skladu z zakonodajo in dobro poslovno prakso.
Gorenjska banka d.d., Kranj izvaja svoje poslovne aktivnosti v skladu z zakonodajo in regulatornim okvirom v Republiki Sloveniji, pri čemer s strani Gorenjske banke d.d. ni bil dan noben kredit MK Group niti katerikoli družbi v skupini MK Group v Srbiji. Nobena družba v skupini MK Group ni insolventna ali v stečaju.
AIK banka je v svojem dolgoletnem poslovanju dokazano potrdila, da posluje v skladu z zakonodajo in regulatornim okvirom, kot tudi v skladu s standardi dobre poslovne prakse. Kot finančna institucija izpolnjuje vse zahteve regulatornega poročanja in sodeluje v vseh postopkih rednih nadzorov s strani regulatorjev.
Vsa podjetja v skupini MK Group imajo dejanski delež in prevladujoče poslovanje in upravljanje v jurisdikcijah, v katerih so registrirane. Lastniška struktura in poslovanje skupine MK Group je popolnoma transparentno, zakonito in v skladu z regulatornimi zahtevami držav, v katerih družbe v skupini poslujejo."
S spoštovanjem.
Odvetniška pisarna Toš in partnerji d.o.o.
Andrej Toš
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
