Zakaj si Borut Pahor želi veliko koalicijo #kolumna

Centri kapitalske moči ne skrivajo, da navijajo za veliko koalicijo. Želijo si miru in razdelitve države na fevde, ki jih bodo pregledno upravljali sodelujoči levi in desni.

Avtor: Primož Cirman
sobota, 2. 12. 2023, 05:55


janez janša, borut pahor
Danes Golobu po življenju v političnem smislu strežejo isti interesi, kot so pred štirimi leti Šarcu.
Bobo

Mineva šest let, odkar je v Sloveniji izbruhnila afera Dijana Đuđić. Ime je dobila po takrat popolnoma neznani državljanki Bosne in Hercegovine, s katero je SDS decembra 2017 podpisala pogodbo o najemu 450.000 evrov posojila. Po merilih slovenske politike je šlo za ogromno vsoto denarja. Za primerjavo: takrat novoustanovljeno Listo Marjana Šarca (LMŠ) je celotna kampanja za parlamentarne volitve, na katerih je zasedla drugo mesto, stala približno 150.000 evrov, torej trikrat manj.

Četudi so v SDS posojilno pogodbo po medijskem razkritju prekinili, je v zgodbi ostalo veliko vprašanj. Kdo se skriva za finančnim virom iz Republike srbske, ki se je svoj denar odločil "prekanalizirati" v največjo domačo politično stranko? Kaj je interes za njegovim vložkom? Od kod izvira ta denar?

Hitro je postalo jasno, da je takrat 33-letna Dijana Đuđić le krinka za krog davčnega svetovalca Roka Snežiča, ki je Janeza Janšo spoznal med prestajanjem "alternativne kazenske sankcije" na Dobu. Razkrivali smo podatke o mrežah podjetij in slamnatih oseb v različnih državah, o računih in velikanskih dvigih gotovine v skrbno izbranih poslovalnicah bank, o sumih pranja denarja in drugih kaznivih dejanj, o policijskih in finančnih preiskavah tujih držav.

rok snežič
Kot smo razkrili, je bil Janez Janša osebno vpleten v prodajo več slovenskih medijev. Pri tem mu je pomagal Rok Snežič.
Zajem zaslonske slike

Preberite še:
Snežičev SMS: "Planet TV je že JJ rešil. Moramo še Pop TV."

Pahor ima težave s koalicijami, v katerih ni Janše

Slovenska politika in država sta se zato nekaj mesecev pred volitvami 2018 znašli na prelomnici. Prvič v zgodovini mlade demokracije se je namreč zgodilo, da je želel v osrčje domače politike skozi tako velika vrata vstopiti kapital tako spornega izvora. Afera Đudić je bila ob kampanji sovraštva, ki ga je takrat začel širiti madžarski propagandni aparat pod okriljem SDS, eden od ključnih razlogov za zavezo šestih takratnih strank leve sredine, da z Janševo stranko ne nameravajo sodelovati v bodoči vladi. Plod te zaveze je bila manjšinska vlada Marjana Šarca.

V politični zgodovini poznamo pojem "sanitarni kordon". S tem izrazom je ameriški predsednik Woodrow Wilson na Pariški mirovni konferenci po prvi svetovni vojni utemeljeval potrebo po neodvisnosti Poljske, Češkoslovaške in drugih držav vzhodne Evrope zato, da bi bile te branik pred širjenjem boljševiške revolucije iz Sovjetske zveze na Zahod. Tudi Šarčeva vlada je bila v prvi vrsti sanitarni kordon. Njena glavna naloga je bila obramba slovenske demokracije in njenih institucij pred stranko, ki je zgled za drugo republiko videla v Orbanovi Madžarski.

Danes pozabljamo, da je bil eden od tistih, ki je imel s Šarčevo vlado največ težav, tedanji predsednik republike Borut Pahor. Levi sredini je očital, da jo je do oblikovanja vlade "vodilo izključevanje", Šarcu pa, da se vrti v "začaranem krogu". Ves čas ga je pozival k sodelovanju s SDS.

marjan sarec zdravko pocivalsek bobo
Zdravko Počivalšek je bil ključni člen, ki je Janši pomagal prebiti sanitarni kordon.
Bobo

Ko je Šarčeva vlada zvišala minimalno plačo, začela glasneje razmišljati o večji obdavčitvi dobička podjetij in napovedala ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so se klicem k "sodelovanju" pridružili še kapitalski centri moči. Ko je njihov politični predstavnik Zdravko Počivalšek prevzel SMC, je postalo jasno, da je le še vprašanje časa, kdaj bo Janši sanitarni kordon uspelo razbiti.

Preberite še:
Koga vse je obveščal Žugelj #kolumna

Cilj: velika koalicija črnih in rdečih

V istem položaju je Slovenija danes. Po prvem poizkusu "sanitarnega kordona" v obliki opozicijske Koalicije ustavnega loka (KUL), ki je ime dobila po braniku pred vrnitvijo fašizma iz obdobja prve italijanske republike, se je aprila 2022 na volitvah zgodil Robert Golob. Ta je uspel s SD in Levico sestaviti nov sanitarni kordon pred Janšo, ki je s 53 glasovi v parlamentu precej trdnejši od Šarčevega.

Toda danes Golobu po življenju v političnem smislu strežejo isti interesi, kot so pred štirimi leti Šarcu. Vodilni predstavniki gospodarskih združenj namreč niso nezadovoljni le s prvo davčno reformo, javnofinančno politiko, obdavčenjem dobičkov bank, solidarnostnimi sobotami, "štempljanjem" in pomanjkanjem posluha za uvedbo socialne kapice, ampak s samo sestavo sedanje vlade. Ker vedo, da trenutna politična matematika ne omogoča sestave desne vlade, si želijo veliko koalicijo, seveda tudi z Janšo.

pikalo logar pl
Anže Logar je del velikega načrta po oblikovanju velike desno-leve koalicije.
Primož Lavre

Tega nihče več niti ne skriva. Prvi mož NLB Blaž Brodnjak tako odkrito govori, da Slovenija potrebuje deset let rdečo-črne vlade. Joc Pečečnik sanja o tem, da bi v politiki "združili moči", pri čemer zgled vidi v reprezentancah v ekipnih športih. Šele to bi po njegovem končalo "demokratično diktaturo", v kateri da živimo danes. Različne organizacije in "think tanki" desnice, ki so molčali ob ekscesih zadnje Janševe vlade ali jih celo spodbujali, danes govorijo o nujnosti sodelovanja. Ena od njih predlaga, da bi Janša, Pahor, Milan Kučan in Anže Logar kot nekakšen zbor modrecev soglasno odločili, kdo bo novi premier.

Preberite še:
Sedem dejstev o projektu Anže Logar, ki jih morate vedeti

Pred "zgodovinsko odgovornost" bodo postavili SD

Spet je tu Borut Pahor, zdaj bivši predsednik, ki tokrat ugotavlja, da "je Golobova vlada nekako izgubila zaupanje", njenemu predsedniku pa očita revanšizem. Medtem s simpatijami gleda na politični projekt Anžeta Logarja, saj da "nekatere sile na desni sredini bolj razumejo klic časa kot tiste na levi sredini". Desnica je zamenjala ploščo: ne govori več o "izključevanju", ampak promovira "sodelovanje".

Medtem ko znotraj vladajoče leve sredine tečejo spopadi, generirani s parcialnimi interesi ali zgolj s potrebo po osebnem prestižu, nihče pravzaprav ne vidi, da zunaj nastajajo ideološki in finančni temelji za koalicijo, ki najbolj zanesljivega partnerja na drugi strani vidi v Socialnih demokratih (SD), verjetno že brez Tanje Fajon. Brodnjakove alarmantne napovedi, da "nas prehiteva že Črna gora, ljudje!" in da bo to kmalu storila tudi Srbija, so zgolj betoniranje agende, da je Slovenija dejansko "failed state", propadla država po zgledu kakšne Somalije, ki jo je treba pod nujno resetirati in postaviti na novo.

robert golob, tanja fajon
Centri kapitalske moči si želijo sodelovanja trojice: Janša, Logar in SD, verjetno že brez Tanje Fajon.
Sašo Švigelj

Že zdaj lahko domnevamo, da bo prav to "zgodovinska odgovornost", ki jo bo morala – vsaj takšen je načrt - ob sodelovanju vseh samooklicanih "zdravih sil" najpozneje leta 2026 sprejeti SD. Centri kapitalske moči si pač želijo miru in razdelitve države na fevde, ki jih bodo pregledno upravljali sodelujoči levi in desni. Janša, Logar in SD. Kar gledamo, je začetek novega, tokrat končnega prebijanja sanitarnega kordona okrog Janše.

In to prav v dneh, ko smo dokončno spoznali, kako sta skupaj s Snežičem, glavnim junakom afere Dijana Đuđić, vodila politično-poslovne operacije v slovenskih medijih.

Preberite še:
Janša je lagal: s Snežičem sta v rednih stikih