Družboslovje je bilo v komunizmu zapostavljeno, po potrebi pa tudi vir vsega zla. Po zgledu Sovjetske zveze je bila prednost dana naravoslovju in tehniki. Inženirji, tehniki in delavci so bili po ideološki definiciji ustvarjalci nove vrednosti, vsi ostali pa so bili družbeni paraziti. Posebej uradniki, zdravniki, šolniki, umetniki, vsi tisti, ki so sesali kri zaposlenih v "neposredni proizvodnji". Proizvodnji materialnih izdelkov se je reklo "realni sektor", vsi ostali so bili "nerealni sektor". Uradniki, ki se jim je reklo birokrati, so bili ključni sovražnik delavskega razreda in s tem komunizma.
Predvsem študij kemije je bil modni trend komunizma. Kemija je bila podobno priljubljena kot alkimija v srednjem veku. V komunizmu je bila ključna družboslovna šola FSPN - Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ustanovljena 1970. Na njej je študiral tudi sedanji predsednik vlade. Ogrel se je za obramboslovje in proučeval Jugoslovansko ljudsko armado. Bil je kot Iztok iz romana Pod svobodnim soncem, ki se izšola pri sovražniku in ga na koncu porazi z njegovim znanjem in z njegovim orožjem.
V komunizmu je bilo celotno družboslovje marksistično. Vse, kar ni bilo marksistično, pa je bilo "meščansko". In to ne kot nasprotje "vaškemu", ampak kot vse, kar je prihajalo z zahoda - zato je bilo napačno in komunizmu sovražno. Tistim mlajšim, ki ne vedo, kaj sta komunizem in marksizem, pa tole kratko pojasnilo:
komunizem je vera v družbeni sistem, ki pride po kapitalizmu. Ključna lastnost komunizma je, da v njem vlada ena sama politična stranka, komunistična. Marksizem je vera v nauk, da šteje samo materialni svet, v katerem ima znanost odgovore na vsa vprašanja. Utemeljitelj obeh je bil Karl Marx, nemški filozof, ki je hotel komunizem uvesti v Angliji ali Nemčiji, a se je spak nazadnje rodil v Rusiji. Tam je tudi propadel.
Se mar nismo nekoč borili tudi za to, da se končno vrnemo na Zahod? A smo se borili za to, da se moramo v zemljo pogrezati od sramu, ker mora slovenski zunanji minister Evropi pojasnjevati, da Slovenija ni Madžarska?!
Živimo v demokraciji? Ali smo spet v komunizmu?
Antipod Karla Marxa je bil ameriški igralec Groucho Marx, ki se je marksističnim načelom zoperstavil z zgodovinsko utemeljitvijo pragmatizma: "Imam svoja načela, če vam niso všeč, pa imam tudi druga." Karl Marx je komunizem opredelil kot "odpravo zasebne lastnine", legendarni roker Frank Zappa pa je ugotovil, da "komunizem ne deluje zato, ker imajo ljudje radi lastnino". S tem je o komunizmu povedal vse.
Komunizem je neslavno propadel, kapitalizem pa je še vedno živ. Če ga ni premagal niti komunizem z vsemi brutalnostmi ruskega ali kitajskega tipa, potem se kapitalizma zgrda pač ne da odpraviti. Kapitalizem se izkazuje kot najslabši proizvodni model, a je za zdaj boljši od vseh ostalih. Namesto komunizma imajo v Rusiji danes carski kapitalizem, na Kitajskem pa mandarinskega. Ostanki komunizma pa se v svoji lahki verziji - kot socialna država - ohranjajo v Evropi, posebej v skandinavskih državah.
In tu nastopi naša sedanjost. Slovenska levica ima nenehne probleme s kapitalizmom, ki je po njenem kriv vsega zla. Kar je podobno, kot če bi za vse krivili vreme. S tem postaja kapitalizem izgovor za vse, česar levica ne zna ali pa ne zmore narediti, da bi dosegla idejni preboj in s tem nekaj, kar ji ne uspeva že desetletja. Desnica pa za vse krivi imaginarni FSPN, kot cerkev mentalno zaostalih, ki so ujeti v ideološki mehur preteklosti. Podobno so se nekoč komunisti norčevali iz vere, ki da je opij za ljudstvo in zatočišče mentalno inferiornih. A je čas pokazal, da človek ni le skupek atomov.
V času, ko slovenski politiki iz sebe bruhajo sovraštva, ki jih pri nas nismo slišali že od časov pred, med in po drugi svetovni vojni, se bo moral najti nekdo, ki jim bo sporočil: razkol med ljudmi, ki ga ustvarjate, je sramota obojih, v prvi vrsti pa tistih, ki zdaj vladajo! V demokraciji za razmere ni kriva opozicija, ampak oblast. V komunizmu pa je obratno. To ve vsak študent FSPN ali bolje skoraj vsak.
Preberite še:
Bili smo komunisti #kolumna
Želeli smo na Zahod, danes se pogrezamo od sramu
Slovenija ni ne od levičarjev ne od desničarjev, je država njenih državljanov - levih in desnih, politično podivjanih ali tistih, ki jih politika niti najmanj ne zanima. Slovenija ni ne od Janše, Kučana ali koga tretjega, ampak od vseh, ki tu živijo. Iz politične arene v naše domove prihaja zadrt ideološki boj. Na levi odgovora na trumpizem desnice ne iščejo v prepoznavni, jasni alternativi, ampak žalopojkah. Vse to nam zastruplja duše in srca. Zamegljuje nam um.
In potem se lahko zgodi, da vladni predsednik, namesto da bi ravnal modro in državniško, z ideološko gorečnostjo za zmago čestita napačnemu ameriškemu predsedniku. In se lahko zgodi, da taisti predsednik vlade zgledno razviti in uspešni Sloveniji daje za zgled revno vzhodnoevropsko in politično zatohlo državo Madžarsko. Ali pa ideološko in versko poblaznelo Poljsko. Se mar nismo nekoč borili tudi za to, da se končno vrnemo na Zahod? A smo se borili za to, da se moramo v zemljo pogrezati od sramu, ker mora slovenski zunanji minister Evropi pojasnjevati, da Slovenija ni Madžarska?! Kako žalostno je, da se definiramo kot nekaj, kar nismo. Titu ni bilo nikoli treba pojasnjevati, da Jugoslavija ni Sovjetska zveza.
Če bo vladni predsednik znova pridigal, da je treba oklestiti družboslovje in krepiti naravoslovje, se bo treba spomniti uvoda v tole besedilo. Poduk je preprost, dojel ga je že Mark Twain: zgodovina se ne ponavlja, se pa rima.
Preberite še:
Madžarski satelit
O avtorju:
Matija Sejalec, kolumnist necenzurirano.si, je svobodomiselni intelektualec in ljubiteljski slikar, ki meni, da lahko dobra slika prepriča več ljudi kot slaba politika.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
